Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da bi tožnica, če ji ne bi bila neutemeljeno odvzeta prostost v času od 9.6.1949 do 31.12 1950, končala študij na fakulteti 2 leti prej kot ga dejansko je, t.j. leta 1955 namesto šele leta 1957. Zato se je tudi 2 leti kasneje zaposlila kot diplomirana inženirka kemije, kot bi se, če njeno šolanje ne bi bilo prekinjeno zaradi neutemeljeno odvzete prostosti leta 1949. Tožnica je bila tedaj za dve leti prikrajšana pri plači diplomiranega inženirja, ne pa pri plači osebe s srednjo izobrazbo, čeprav ob odvzemu prostosti še ni končala fakultete in še niti ni bila zaposlena.
V obravnavani situaciji, ko se odloča o odškodnini za izgubljeni zaslužek po 40 letih, zaradi dveh denominacij domače valute v tem obdobju - razmerje med takratnim din in sedanjim SIT je 1 :
1.000.000,00 - in izredno visoke inflacije pri ugotavljanju višine izgubljenega zaslužka ni moč izhajati iz plač oseb z visoko izobrazbo iz tistega obdobja. Zato ni nepravilno ugotavljanje višine odškodnine po prostem preudarku (223. čl. ZPP).
Po mnenju vrhovnega sodišča je sicer koristno, da je v opisu dejanja v izreku sodbe - in ne samo v obrazložitvi - navedena ugotovljena količina alkohola v krvi v času povzročitve prometne nezgode, saj je na ta način to odločilno dejstvo tudi povsem konkretizirano. Toda, če v konkretnem primeru sodišče v izreku sodbe ni navedlo, da je imel obsojenec v času povzročitve prometne nezgode najmanj 0,5 g/kg alkohola v krvi, kot je ugotovilo na podlagi mnenja izvedenca, hkrati pa je povsem odveč navedlo stopnjo njegove alkoholiziranosti v času odvzema krvi (to je več kot 5 ur po prometni nezgodi), zaradi tega izrek sodbe ni nerazumljiv.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Glede na to, da je bilo v postopku pred prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem ugotovljeno, da tožnik po 18.7.1991 ni bil na razpolago, kar tudi v reviziji sam potrjuje, niti niso pri njem izpolnjeni drugi pogoji, zahtevani v 1. odstavku 2. člena odloka o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin, niso izpolnjeni pogoji, da bi v njegovem primeru Republika Slovenija prevzela izplačevanje vojaške pokojnine.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Ker tožnik ne izpolnjuje pogojev zahtevanih v 1. odstavku 2. člena odloka, saj pravice do pokojnine ni uveljavil do 18.7.1991, po tem datumu pa do 18.10.1991 ni bil na razpolago, v suspenzu, na dopustu ali v bolniškem staležu in v tem času ni vložil zahtevka za priznanje pravice do pokojnine niti ni pristopil k teritorialni obrambi Republike Slovenije, sta ob uporabi določb citiranega odloka in preko njega določb ustavnega zakona je treba zavrniti njegov zahtevek za prevzem izplačevanja njegove vojaške pokojnine, saj za prevzem niso izpolnjeni zahtevani pogoji.
delovno razmerje pri delodajalcih - sklenitev delovnega razmerja - prevzem presežnih delavcev iz druge organizacije
Organizacija, ki je sklenila z drugo organizacijo pogodbo o prevzemu premoženja in prevzem tam zaposlenih delavcev v delovno razmerje za nedoločen čas, pri čemer so se delavci s tem strinjali, se je dolžna ravnati po pogodbi in z delavci skleniti delovno razmerje za nedoločen čas.
Stranka lahko umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Isto velja za revizijo (čl. 349 drugi odstavek v zvezi s 399. čl. ZPP).
odgovornost za delovne obveznosti - materialna odgovornost - škoda prizadeta delavcu - odnos odškodninske odgovornosti do zavarovanja v avtomobilskem prometu
Okoliščina, da je z uporabo motornega vozila prizadeta škoda delavcu zavarovanca in da ima škodni dogodek naravo nesreče pri delu, ne izključuje odškodninske odgovornosti zavarovalnice na podlagi obveznega zavarovanja pred odgovornostjo za škodo, povzročeno tretjim z uporabo motornega vozila. Delavec je v razmerju do zavarovalnice "druga oseba". Do njegove poškodbe je prišlo v trenutku, ko ga je pri čiščenju delovnih prostorov zadelo delovno vozilo. Ker je bil viličar v obratovanju, je zavarovalnica, ob izpolnjenih predpostavkah, dolžna plačati oškodovancu odškodnino.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9, 9/2, 9/2-a. ZTPDR člen 15, 19, 80. ZDR (1990) člen 30, 33, 33/1, 33/1-1, 105. ZPP (1977) člen 385, 385/1, 385/1-1, 385/1-2, 386, 390, 390/3, 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - navidezna razporeditev - varstvo pravic delavcev - pravočasnost predloga (tožbe)
Če odločba o razporeditvi nima pravnega pouka, je bistveno pomanjkljiva. Zaradi načela, da odločba brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom delavcu ne more biti v škodo, ni mogoče šteti, da so tožniki zamudili rok za vložitev predlogov pri sodišču. Razporeditev v navidezno, vzporedno podjetje je navidezna. Pravno tako ne pride do prenehanja delovnega razmerja v prejšnji organizaciji in do razporeditve v drugo organizacijo. Tožniki so ostali v delovnem razmerju pri toženi stranki, pri kateri so bili v delovnem razmerju pred razporeditvijo. Zoper navidezno odločbo, ki zaradi svoje fiktivnosti ohranja prejšnje pravno stanje, ne morejo začeti teči roki za varstvo pravic in zato ne more priti do zamude teh rokov.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinski postopek - opustitev vročitve zahteve za začetek disciplinskega postopka
Opustitev vročitve zahteve za začetek disciplinskega pregona in vabila za disciplinsko obravnavo tožnici, pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 62. čl. zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ne glede na dejstvo, da ji je bila dana možnost zagovora. Tožeča stranka zaradi kršitve pravice iz 1. odst. 62. čl. omenjenega zakona ni imela na voljo časa za pripravo obrambe glede očitanih kršitev, s katerimi tudi ni bila vnaprej seznanjena.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 1.UZITUL člen 18.
akontacija vojaške pokojnine - pogoj stalnega prebivališča
Za državljane Republike Slovenije je bil pogoj prijavljenega stalnega prebivališča iz 1. čl. odloka o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin na podlagi odločbe Ustavnega sodišča z dne 5.11.1992 št. U-I-70/92-9 odpravljen. Za tujce pa predpisani pogoj velja. Ta pogoj je glede na jasno določilo 18. čl. ustavnega zakona in 1. čl. omenjenega odloka tolmačiti v formalnem smislu. Če bi imel zakonodajalec namen omogočiti odmero in izplačevanje akontacije vojaških pokojnin tudi upravičencem, ki v Sloveniji dejansko živijo, bi ta dodatni pogoj izrecno predpisal kot v primeru za pridobitev državljanstva Republike Slovenije v 1. odst. 40. čl. zakona o državljanstvu (Ur. l. RS št. 1-8/91, 30/91).
dokazi in izvajanje dokazov - izvedenci - obnova postopka
Predlog za izvedbo dokaza po zaslišanju izvedenca ni utemeljen, če je nov dokaz listina, ki jo je podpisal predlagani izvedenec, iz listine pa ne izhaja, da bi bila za tožnika izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta listina kot dokaz uporabljena v prejšnjem postopku.
škoda, ki jo povzroči divjad - oprostitev odgovornosti
Odgovornost za škodo, ki jo povzroči divjad, je urejena v Zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Ur.l. SRS, št.25/76). Lovske organizacije oziroma v primeru predpisane prepovedi lova družbenopolitične skupnosti so po tem zakonu odgovorne ne glede na krivdo. Pritrditi je treba stališču sodišč prve in druge stopnje, da bi tožnik v konkretnem primeru moral dokazati, da je škodo povzročila divjad. V zakonu določena objektivna odgovornost ga tega dokaznega bremena ne oprosti, kot zmotno meni tožnik v reviziji.