odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - kolo z motorjem
Kolo z motorjem po 27. točki 10. člena zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (ZTVCP, Ur.l. SFRJ, št. 50/88-11/91 - sogl. Ur.l. RS, št. 13/91) res ni motorno vozilo. Vendar pa opredelitev motornega vozila po ZTVCP za uporabo 178. člena ZOR ni pravno odločilna. ZOR definicije motornega vozila sicer nima, vendar pa uvršča 178. člen v poglavje o odgovornosti za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Stvari, ki jih poganja motor, so nevarne stvari, ker delovanje motorja lahko povzroči škodo tudi povsem neodvisno od človekovega ravnanja. Ker so torej vozila na motorni pogon, kamor sodi tudi kolo z motorjem, nevarne stvari, je treba 178. člen ZOR uporabiti tudi za kolo z motorjem, če je udeleženo v prometni nesreči (nesreči premikajočih se motornih vozil).
Obveznost plačila carine za blago, ki se uvaža, nastane z dnem, ko gre blago čez carinsko črto in kasnejše spremenjene okoliščine s prej nastalo obveznostjo zavezanca niso v nikakršni vzročni zvezi in zato niso mogle vplivati na odločitev.
Imetnik stanovanjske pravice, ki sicer nima državljanstva RS in ki zato sam ne bi mogel kupiti stanovanja po določbah 117. člena SZ, lahko pravico odkupa odstopi ožjemu družinskemu članu. Ta pa lahko pravico odkupa stanovanja po citiranem določilu uveljavi le, če je državljan R Slovenije.
premoženjska razmerja med zakonci - posebno premoženje - skupno premoženje - vrednotenje deležev vsakega zakonca - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Delež na skupnem premoženju (po členih 51/1 in 59 ZZZDR in 32 ZD) se lahko uveljavlja tudi le na delu premoženja, ki predstavlja določeno celoto, kadar je prišlo do povečanja le na tem delu. Povečanje vrednosti kot podlaga za ugotovitev deleža na skupnem premoženju, pa predstavlja tudi spremembo kulture parcele, ker se je njena vrednost nekajkrat povečala zaradi ureditve trajnih nasadov.
Ker je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo sodišča prve stopnje izključno na podlagi dokazov, ki jih je samo izvedlo (brez obnove) je s tem zagrešilo bistveno kršitev postopka iz 1. odst. 354. čl. v zvezi s 3., 4. in 5. čl. ZPP, ki je vplivalo na zakonitost pobijane sodbe, je revizijsko sodišče moralo razveljaviti sodbo sodišča II. stopnje na podlagi 1. odst. 394. člena ZPP.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - oprostitev odgovornosti
Za škodne posledice, nastale po trčenju med kolesarjem in avtomobilistom, odgovarja avtomobilist objektivno. Te odgovornosti je prost le v delu, kolikor je podana soodgovornost kolesarja (3. odst. 177. čl. ZOR), ki pa je bil še otrok. Vožnja ni usklajena s prometnimi razmerami, če sicer hitrost vožnje ne presega s prometnim znakom dovoljene, ne upoštevaje vseh ostalih danosti na cesti kot so število kolesarjev, njihova mladost i.p.
vrnitev preveč plačanih davkov in prispevkov - odločba - oblika in sestavni deli
Nezakonita je odločitev upravnega organa, ker je odločal o materialnopravnem zahtevku stranke, pa v njem ni izdal upravnega akta, zoper katerega bi bila dopustna pritožba.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - avtomobilist - pešec
Ob tehtanju objektivne odgovornosti avtomobilista za škodo, ki izvira iz uporabe motornega vozila na eni strani, in ravnanja oškodovanca na drugi, pa je tudi po presoji revizijskega sodišča potrebno upoštevati, da nespoštovanje osnovnega pravila za obnašanje pešcev v križišču, v katerem je promet urejen s svetlobnimi znaki, pomeni pravno relevanten prispevek tožeče stranke k njej nastali škodi (3. odst. 177. čl. ZOR). To mora priti do izraza pri porazdelitvi odškodninske odgovornosti med tožečo stranko in zavarovancem tožene stranke, pri čemer revizijsko sodišče, drugače kot sodišči prve in druge stopnje, sklepa, da 70 % soodgovornost tožeče stranke ustreza opisanemu prispevku k njej nastali škodi.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Uveljavljanje, da je sodišče dokaze nepravilno ocenilo, pomeni izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, le-tega pa v zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (II.odstavek 420.člena ZKP).
ZOMZO Odlok o poračunu zamudnih obresti za davke, prispevke, carine in druge uvozne davščine.
obračun carine - zamudne obresti od neplačane carine
Odlok o poračunu zamudnih obresti za davke, prispevke, carine in druge uvozne davščine (Ur.l. RS, št. 47/92), ki določa, da se zamudne obresti preračunajo po obrestni meri, določeni z zakonom o obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l. RS, št. 14/92), tudi za obdobje pred uveljavitvijo tega zakona (ki je začel veljati 28.3.1993), je nezakonit, ker navaja zadeve retroaktivno, zato ne more biti podlaga za obračun zamudnih obresti.
Vrhovni državni tožilec pravilno opozarja, da sodišče lahko izda sklep o izvršbi po 21. čl. ZIP le, če upnik predlogu za izvršbo priloži ustrezno verodostojno listino (prim. 1. odst. 36. čl. ZIP). Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi upnik predložil sodišču račun, na katerega se v predlogu za izvršbo sklicuje. Na podlagi takšnega nepopolnega predloga za izvršbo pa sodišče izpodbijanega sklepa o izvršbi ne bi smelo izdati, temveč bi moralo upnika, ker gre za odpravljivo pomanjkljivost, po 109. čl. ZPP pozvati, da v primernem roku sodišču predloži verodostojno listino.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Zagovornik s svojim izvajanjem v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja zmotno oz. nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zahteve za varstvo zakonitosti pa po določbi 2. odst. 420. čl. ZKP ni mogoče vložiti iz tega razloga.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - napad na uradno osebo
1) Napad pomeni uporabo fizične sile, ki ima lahko zelo različne oblike oz. načine storitve, ki jih zakon ne določa in niti ne more vnaprej določiti. Tudi razbitje stekla zato lahko pomeni napad na uradno osebo.
2) Kaznivo dejanje po čl. 224/I KZ 1977 je dokončano z izvršenim napadom na uradno osebo. Ni potrebno, da bi pri tem nastala kakšna posledica.
CZ člen 268. ZOMZO člen 1, 2, 4. Odredba o načinu zaračunavanja zamudnih obresti.
obračun carine - zamudne obresti
Carinski zavezanec je bil dolžan plačati carino in druge uvozne davščine v roku 8 dni po prejemu računa (268. člen CZ). Račun je lahko odstopil uporabniku blaga in je le-ta poravnal denarne obveznosti. Vendar ga to ni odvezalo obveznosti za plačilo zamudnih obresti, ker je uporabnik plačal carino in druge uvozne davščine z zamudo.
Po mnenju vrhovnega sodišča zavrnitev obsojenčevega dokaznega predloga ne pomeni kršitve njegove pravice do obrambe (2. odstavek 364. člena ZKP/1977). Sodišče namreč ni dolžno izvesti (vseh)
predlaganih dokazov, če na podlagi dokazne presoje že izvedenih dokazov oceni, da so razjasnjena vsa vprašanja, ki so pomembna za odločitev o obtožbi in da predlagani dokaz očitno ne bi bil uspešen ter vse to tudi prepričljivo obrazloži.
ZDen člen 25, 25/1, 25/29, 30, 30/2, 44, 72, 85, 93.ZUP člen 232, 232/2.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - poslovni prostori
Vrednost poslovnih prostorov se po podržavljenju ni bistveno povečala (25/I. člen v zvezi z 72/I. členom ZDen), ker je razlika v vrednosti pod 30%. Kolikor zavezanec za izročitev premoženja ne ugovarja v postopku na prvi stopnji pravilnosti cenitve sodne cenilke oz. ne zahteva ponovne ocenitve po drugem sodnem cenilcu ter ne predloži sam drugostopnemu organu tako cenitev, seveda z obrazložitvijo, zakaj je ni predložil že v postopku na prvi stopnji (2. odstavek 232. člena ZUP), ne more uspeti s pavšalnim pritožbenim oziroma tožbenim ugovorom, da cenitev ni pravilna.
kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja - povzročitev splošne nevarnosti
V izreku sodbe ni naveden bistveni znak kaznivega dejanja po 1. odstavku 240. člena KZ/1977, torej da je obsojenec s svojim načinom smučanja povzročil nevarnost za življenje ljudi.
Odločba, ki po svoji vsebini vsebuje pravila za ravnanje oz. obnašanje nedoločenega števila posameznikov v abstraktno določenih primerih, ni konkretni upravni akt, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.