lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - preureditev ali nadzidava skupnih prostorov
Zaradi predvidenega 60% popusta pri prodaji stanovanj, kadar je bila določena obveznost prodaje, ni podlage, da bi lahko pridobila tožnica na stanovanju solastninski delež do 18/30, ki ga s tožbo zahteva.
Sodišči prve in druge stopnje sta tudi pravilno zaključili, da tožnica zaradi samih vlaganj v stanovanje, na katerem je imela stanovanjsko pravico, nima pogojev za pridobitev solastninskega deleža kakršnega predvideva 3. odst. 116. čl. Stanovanjskega zakona.
ZOR člen 277. ZPP (1977) člen 395. ZPPSL člen 124, 126, 126/1, 126/2, 126/4, 127.
zamudne obresti - kdaj se dolgujejo - prijavljanje terjatev v stečajnem postopku
Kadar se pogodba sklicuje na leasing pogoje, v njih pa so dogovorjene obveznosti vezane na tujo valuto, gre za veljavno sklenjeno valutno klavzulo (čeprav samo pogodba tega dogovora ne vsebuje). Zamudne obresti na devizne terjatve se priznavajo v višini, v kakršni priznavajo poslovne banke v kraju izpolnitve za vpogledne devizne hranilne vloge.
sposobnost - pogodba poslovno nesposobne osebe - izpodbojne pogodbe - kdaj je pogodba izpodbojna - razveljavitev pogodbe
Razlogi izpodbijane sodbe so usmerjeni v utemeljevanje dejanske in pravne presoje v smeri 56. člena ZOR (vsebinsko tudi 111. do 113. člena ZOR): "v času sklenitve predpogodbe je imel toženec zaradi bolezni hude duševne posledice (alkoholno psihozo), pa ga v tistem času ni bilo mogoče upoštevati kot poslovno popolnoma sposobnega, saj takrat ni zmogel ustrezno varovati svojih pravic in koristi".
Sodišči sta šteli, da ni dokazano, da bi toženec povzročil tožniku katerokoli od zatrjevanih vrst škode, za nekatere vrste škode pa tožnik ni dokazal, da bi mu sploh nastale. Ker so že te ugotovitve dovolj za zavrnitev tožbenega zahtevka, se sodišču ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, koliko predstavlja posamezna vrsta zatrjevane škode tudi pravno priznano škodo.
izvenzakonska življenjska skupnost - skupno premoženje v izvenzakonski skupnosti
Dogovor pravdnih strank kot zunajzakonskih partnerjev v letih, ko še ni bil sprejet ZZZDR, ki je uvedel zunajzakonsko skupnost, da bosta gradili s skupnimi močmi in sta v gradnjo vlagali sredstva in delo, predstavlja pravno veljaven naslov za nastanek solastnine po pravilih ODZ (paragrafi 825, 839 in 1175).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Spor o tem, ali je tožnik lastnik dela zgradbe ali ne, je premoženjskopravni spor iz 3. odstavka 382. člena ZPP, v katerem je dovoljenost revizije kot izrednega pravnega sredstva odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi.
Tožba je bila vložena dne 12.8.1992, v njej pa tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni navedla. Sodišče prve stopnje jo je zato pred začetkom obravnavanja glavne stvari pozvalo, naj navede vrednost spornega predmeta, vendar pa tožeča stranka na dopis sodišča z dne 6.10.1992 ni odgovorila. Tudi na I. naroku za glavno obravnavo, ki je bil dne 22.10.1992, vrednost spornega predmeta ni bila določena. Šele na glavni obravnavi dne 14.12.1992 je tožeča stranka, po končanem dokaznem postopku in tik pred zaključkom obravnave navedla, da znaša vrednost spornega predmeta 200.000 SIT. S to navedbo spornega predmeta pa si tožeča stranka, glede na določbe 2. odstavka 186., 40. in 3. odstavka 382. člena ZPP, pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva ni pravočasno zagotovila.
poznejše obračunavanje, zaračunavanje in vračanje carine in drugih uvoznih davščin - prometni davek - prometni davek za uvoženi osebni avto
Ker je bil tožniku za uvoženi osebni avtomobil obračunan prometni davek v manjšem znesku od predpisanega in sicer po tarifi prometnega davka, ki velja za opremo - torej po znižani davčni stopnji, osebnega avtomobila pa po določbi 3. odstavka 10. člena zakona o prometnem davku ni šteti za opremo, je carinarnica utemeljeno izdala odločbo, s katero je naknadno obračunala prometni davek po ustrezni tarifi prometnega davka.
sprememba tožbe - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - nova trditvena podlaga - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca
V pritožbenem postopku so nova dejstva in novi dokazi (1. odstavek 352. člena ZPP) sicer dovoljeni, vendar te novote lahko prispevajo le k razjasnitvi že zatrjevane dejanske podlage na prvi stopnji. Če gre za novo trditveno podlago, ki je sodišče prve stopnje še ni moglo preizkusiti, gre lahko le za nedovoljeno spremembo tožbe (1. odstavek 190. člena ZPP).
sprememba tožbe - pravočasnost - pridobitev lastninske pravice - načini pridobitve - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice od domnevnega lastnika
Sprememba tožbe je dopustna le do konca glavne obravnave. Sprememba dejanske podlage spora je kljub nespremenjenemu tožbenemu predlogu sprememba tožbe.
Temelja za pridobitev lastninske pravice po 41. in 28. čl. ZTLR sta različna. Posest stvari je po 41. členu ZTLR pomembna le v povezavi s pravnim naslovom, ki pa ga, kot je že bilo navedeno, tožnik ni imel.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS01768
ZZZDR člen 52. ZOR člen 117. ZDKZ člen 11, 21, 21/2, 24. ZD člen 107, 110.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - upravljanje skupnega premoženja - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - neveljavnost pogodb - izpodbojnost - prenehanje pravice - pogoji za veljavnost izročitve in razdelitve - nestrinjanje z izročitvijo - izročeno premoženje kot darilo - dedovanje kmetijskih zemljišč - status kmeta
I. Pogodba, s katero en zakonec brez soglasja drugega zakonca razpolaga s stvarjo, ki sodi v njuno skupno premoženje, je lahko le izpodbojna in ne nična.
O nesoglasju pa ni mogoče govoriti, če gre za pogodbo, s katero je dogovorjen preužitek tudi za drugega zakonca in je ta zakonec pri sklenitvi navzoč ter pogodbo tudi podpiše. Razlog za strinjanje je sicer lahko zmota ali drugačna napaka volje, vendar je to mogoče uveljavljati le v rokih in pod pogoji, ki so za to določeni v zakonu o obligacijskih razmerjih (117. člen).
II. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (ZDKZ, Ur.l. SRS, št. 26/73 -1/86) zahteva le to, da ima oseba, ki prevzame kmetijo, namen obdelovati jo (24. člen v povezavi z 21. členom in 11. členom). Pridobljeni status kmeta potrjuje ta namen. Po spremenjenem 2. odstavku 21. člena ZDKZ pa je lahko prevzemnik kmetije vsaka oseba, ki ima namen kmetovati tudi z osebnim delom, pa čeprav kot dopolnilno dejavnost. III. Izročilna pogodba se lahko sklene s katerimkoli potomcem. Omejitev na tiste dediče prvega dednega reda, ki bi v konkretnem primeru dedovali, velja le za soglasje po 107. členu ZD. Za soglasje pa zato, ker ti dediči ostanejo brez zapuščine. Če se potomci ne strinjajo z izročitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni, za darila, in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Velja torej domneva, da so bila darila dana dedičem ne glede na to, ali bi prevzemnik prišel v poštev kot dedič ali ne.
Stanovanjski zakon v določbah o privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš (117.člen in naslednji) ureja prodajo stanovanj in določa dolžnost prodaje le, ko gre za osebo, ki je imela stanovanjsko pravico na dan uveljavitve tega zakona.
Neutemeljena je zahteva za denacionalizacijo, če premoženje, ki je predmet denacionalizacijskega zahtevka, ni bilo podržavljeno na podlagi predpisov, ki jih ZDen določa kot podlago za denacionalizacijo.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine
Prav ta okoliščina, da je bolezen z vsemi posledicami zadela njunega otroka v najzgodnejšem otroštvu in da je poleg invalidnosti otrok trpel telesne bolečine, strah in skaženost, kar vse skupaj opredeljuje invalidnost kot posebno težko, narekuje višjo odškodnino za duševne bolečine obeh tožnikov. Ob pravilni uporabi določbe 3. odst. 201.čl. ZOR je ustrezna odškodnina za to škodo 600.000,00 SIT za vsakega od tožnikov, torej 200.000,00 SIT več, kot je odločilo višje sodišče.
ZOR člen 172, 172/1.ZUP člen 274, 274/3, 126, 267, 267-4.
odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - izvršba po uradni dolžnosti v upravnem postopku
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno šteli, da je bila napaka, ko je bila upravna izvršba dovoljena brez formalnega predloga upravičenca (tretji odstavek 274. člena zakona o upravnem postopku - Uradni list SFRJ, št. 47/86 in 55/92, v nadaljnjem besedilu: ZUP) sanirana s tem, ko je upravičenec sodeloval pri izvršbi - deložaciji in tako izkazal interes za to, da se izvršba opravi. Res je sicer, da je upravna odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa naj gre za uvedbo postopka ali za sam postopek (126. člen ZUP) celo nična, vendar ne tudi v primeru, če je stranka - upravičenec pozneje izrecno ali molče privolil v to (4. točka 267. člena ZUP).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sklep o stroških
Tudi tedaj, ko sodišče izda posebni sklep o stroških, odločitev o stroških ni izgubila povezave z odločitvijo o glavni stvari. Zato je predpogoj za morebitno dovoljenost revizije zoper takšen sklep (tudi če bi šlo za 3. odstavek 400. člena ZPP) ugotovitev, da bi bila dovoljena tudi revizija zoper odločitev o glavni stvari. Odločitev o postranski terjatvi (stroških, obrestih) namreč po ureditvi v ZPP ne more uživati večjega varstva kot odločitev o glavni stvari.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Dejstvo, da zakonita zastopnica mladoletne tožeče stranke opravlja funkcijo sodnice na sodišču, ki je pristojno za reševanje tega spora, predstavlja tehten razlog za postopanje po 68. čl. ZPP.
ZDen člen 3, 3/1-22, 54, 54/1-2.ZUP člen 14, 66, 66/4, 267-5, 268, 268/2.
zaplemba premoženja - občevanje organov in strank - pomoč neuki stranki - ničnost odločbe
Ni mogoče zaradi nepristojnosti (4. odstavek 66. člena ZUP) zavreči predloga stranke za izrek ničnosti odločbe oblasti pomagačev okupatorja - izdane leta 1944 - po 5. točki 267. člena ZUP o zaplembi strankinega premoženja, če je iz vsebine strankine vloge razvidno, da zahteva vrnitev zaplenjenega premoženja in ima ta zahteva pravno podlago za odločanje po ZDen v 22. točki 1. odstavka 3. člena ZDen; ter je zanjo stvarno pristojen upravni organ, na katerega je stranka naslovila svojo vlogo po 2. točki 1. odstavka 54. člena ZDen. Tako ravnanje pomeni kršitev 14. člena ZUP o pomoči neuki stranki.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - stanovanje namenjeno osebam za opravljanje službene dolžnosti (službeno stanovanje) - začasna uporaba stanovanja - dodelitev stanovanjske pravice na službenem stanovanju
Stanovanjski zakon določa v poglavju o privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš, da so lastniki dolžni prodati na zahtevo imetnika stanovanjske pravice stanovanje, na katerem je imel to pravico ob uveljavitvi zakona (prvi odstavek 117. člena). Vendar je zakon predvidel izjeme in med temi je tudi ta, da lastniki niso dolžni prodati stanovanj, ki so namenjena za opravljanje službene dolžnosti (40. člen ZSR), na katerih je bila dodeljena stanovanjska pravica (tretji odstavek 129. člena SZ). Za to izjemo torej zadošča objektivno dejstvo, da gre za takšno vrsto stanovanja oziroma za tako imenovano funkcijsko stanovanje.