Za promet eksplozivnih snovi je po 2. členu zakona o prometu eksplozivnih snovi (Uradni list SFRJ, št. 30/85 in 6/89) šteti tudi uporabo eksplozivnih snovi v proizvodnji izdelkov, ki jih po 2. odstavku 3. člena zakona o eksplozivnih snoveh (Uradni list SRS, št. 18/77) sicer ni šteti za eksplozivne snovi.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa izpodbijane odločbe
Po določbi 1. odstavka 424. člena ZKP se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovno sodišče omeji na preizkus samo tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoje zahtevi. Da bi vrhovno sodišče lahko preizkusilo ali so podane zatrjevane kršitve zakona, ne zadošča, da vložnik samo navede, da uveljavlja kršitev kazenskega zakona in kršitev določb kazenskega postopka, temveč mora zatrjevane kršitve zakona konkretizirati oziroma obrazložiti, v čem naj bi bile podane.
Pristojni občinski upravni organ lahko odloči, da obratovalnica preneha, če samostojni obrtnik, od katerega je davčni organ zahteval poroštvo za poravnavo davčnih obveznosti, v roku, ki mu je bil določen, ne predloži poroštvene izjave.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS12093
ZIL člen 44, 44/1, 45, 45/1, 47, 48, 49. Pariška konvencija o varstvu industrijske lastnine člen 4, 4c, 4f.ZUP člen 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 125, 209. ZUS (1977) člen 39, 39/1, 39/2, 42, 42/2, 62.
patent - postopek za priznanje pravic - prednostna pravica - roki - zamuda materialnega prekluzivnega roka - kršitev pravil postopka
Rok za priznanje prednostne pravice za patent v Republiki Sloveniji po določbah 48. člena zakona o industrijski lastnini, ki določa pogoje za priznanje prednostne pravice za patent pripadnikom Pariške unije in njihovim upravičencem za prvo veljavno prijavo določenega izuma za patent po nacionalni zakonodaji posamezne države unije ali po dvostranskih oziroma večstranskih pogodbah med državami unije po določbah 4. člena Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine, je prekluzivni materialni in procesni rok po 103. členu ZUP, ki omogoča vrnitev v prejšnje stanje. Pri zamudi materialnega roka ugasne neuveljavljena pravica. Zato je treba ugotoviti, ali je bil zamujen materialni rok.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb
Nepremičnina, ki je bila podržavljena kot celota, se kot celota tudi oceni po stanju ob podržavljenju in sedanjem stanju, če ni posebnih razlogov, ki bi narekovali drugačno (po delih) vrednotenje.
Izdaja odločbe o lokacijskem dovoljenju za objekt, ki bo služil v gostinske namene, je nezakonita, če upravni organ z vidika higiensko - zdravstvenih in požarnovarnostnih zahtev v obrazložitvi odločbe ni posebej utemeljil manjšega odmika od parcelne meje, kot ga določa odlok o urbanističnem redu, ki tak odmik dovoljuje le, če so te zahteve zavarovane.
Zaradi vsebine določb ZDRS (18/IV in 28. člena) sodišče ne more presojati, ali so podani ekonomski, socialni in nacionalni interesi države v zvezi z odpustom iz državljanstva. Te interese ugotavljajo pristojno ministrstvo in Vlada RS, ki je v tem primeru predstavnik države, pred odločitvijo Ministrstva za notranje zadeve (tožene stranke). Sodišče presoja le, ali je bil upravni postopek izveden v skladu z zakonom in ali so navedene ugotovitve podali pristojni organ in Vlada RS.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pri odmeri odškodnine za strah se upošteva trajanje in intenzivnost strahu v času zdravljenja ter v zvezi s tem specifičnosti, ki jih je oškodovanec doživljal.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti mora biti odraz dejanske telesne okvare oškodovanca v funkcionalnem pomenu, njegove starosti in realnega ekonomskega stanja družbe.
Ker vrednost spornega predmeta, označena v tožbi, ni bila spremenjena na način iz 3. odst. 40. čl. ZPP, je edinole ta lahko izhodišče za presojo o dovoljenosti revizije (prim. 2. odst. 40. čl. ZPP in 3. odst. 382. čl. ZPP).
Sklep o (ne)oprostitvi plačila sodnih taks ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.
razmerja med starši in otroci - ugotavljanje očetovstva - dolžnost preživljanja - kriteriji za določitev
Ugotovitve izvedenskih mnenj v očetovskih sporih je vselej potrebno povezovati še z drugimi dejanskimi ugotovitvami. Iz teh pa v konkretnem primeru sledi, da je toženec imel z materjo mld. tožnika spolni odnos, na podlagi katerega je lahko zanosila. Te za revidenta še vedno sporne dejanske ugotovitve v revizijskem postopku ni moč presojati, ker zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP). Prav ta dejanska ugotovitev je z izsledki krvne analize in tipizacije tkiva ter antropološke preiskave z opredelitvijo relativne verjetnosti spornega toženčevega očetovstva (v obeh primerih se je po pravilih bioloških ved izkazalo, da je toženčevo očetovstvo zelo verjetno) podkrepljena do te mere, da v pravnem pogledu izključuje vsak dvom o tem, da je toženec oče mld. tožnika. Če pa je tako, je materialno pravo pravilno uporabljeno, če je uveljavljano očetovstvo ugotovljeno s sodbo.
Ker SZ varuje pridobljene pravice bivših imetnikov stanovanjske pravice in imetnikov pravice uporabe glede upravičenja do nadaljnje uporabe stanovanja, ne bi bilo prav, da bi se obseg varstva v konkretnem primeru bistveno razlikoval za tožečo stranko in pravnega prednika tožene stranke: stanovanji sta zamenjala pod predpostavko enakovrednosti stanovanjske zaščite za obe pogodbeni stranki, t.j. trajna in neovirana uporaba stanovanja proti plačilu stanarine - najemnine, ki ni profitna.
dvostranske pogodbe - rok - računanje časa - rok, določen v dnevih - plačevanje premije - posledice, če premija ni plačana
Računanje materialnega roka ureja 77. člen ZOR. Po določilu 3. odstavka navedenega člena se za zadnji dan roka šteje naslednji delovnik, če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela. Ker je v tem primeru padel zadnji dan 15 dnevnega roka zapadlosti na dan sobote 25.4.1992, je ta rok potekel (zaradi praznika 27.4.1992) šele 28.4.1992. Od tega dne dalje pa se računa 30 dnevni rok iz 3. odstavka 913. člena ZOR. Ta namreč določa, da zavarovalna pogodba preneha po samem zakonu po 30-ih dneh od dneva, ko je bilo sklenitelju zavarovanja vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče 30 dni od zapadlosti premije.
denacionalizacija podjetij in kapitala - začasna odredba
Ko gre za zavarovanje zahtevkov za vračanje premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij, se zahtevki vlagajo po ZLPP in ne po 68. členu ZDen in zanje velja prekluzivni rok, določen v ZLPP.
Prizadeta stranka (mejaš), ki ji sodelovanje v lokacijskem postopku ni bilo omogočeno (pa čeprav le s tem, da ji ni bila vročena odločba, s katero je bil postopek končan), zaradi svojega položaja (postopek ni bil sprožen zato, da bi organ odločil o njenih pravicah in interesih), ne more več vložiti pritožbe zoper odločbo, ki je že postala dokončna, ampak ima v tem primeru le pravico, da zahteva obnovo postopka.
ZUI člen 173, 179. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 2, 9.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv osebe brez predpisane izobrazbe
Pedagoški delavec, ki si v rokih, določenih v zakonu o usmerjenem izobraževanju, ni pridobil pedagoško - andragoške izobrazbe, ki je po navedenem zakonu pogoj za opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela, ne izpolnjuje pogoja strokovne izobrazbe, ki ga za napredovanje v naziv določata 2. in 9. člen pravilnika o napredovanju v naziv v osnovnem in srednjem šolstvu.
Če (določeni) zazidalni načrt ne predvideva nobenih dozidav ali nadzidav obstoječih objektov, je zahtevek stranke za gradnjo prizidka k obstoječi stanovanjski hiši neutemeljen.
dvostranske pogodbe - podlaga - ničnost pogodbe zaradi podlage
Kadar določena parcela ni bila predmet kupoprodajne pogodbe, taka pogodba ne predstavlja pravno veljavnega naslova za vpis lastnine na njej v zemljiški knjigi ter je morebiten vpis brez podlage zato neveljaven.