ZZZDR člen 51, 51/2, 84, 84/2. ZTLR člen 38, 38/4, 38/7.ZOR člen 394. ZPP (1977) člen 189, 189/1, 354, 354/1, 354/2-13, 338, 338/4.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - vrnitev darila in poplačila skupnega vlaganja v darilo - varstvo lastninske pravice - nasprotna tožba - obseg pismene sodbe
Nasprotna tožba je dopustna med drugim v primeru, če je zahtevek iz nje v zvezi s tožbenim zahtevkom (prvi odstavek 189. člena ZPP). Tožnik uveljavlja vrnitev darila, toženka pa vrnitev svojega deleža skupnega vlaganja v njej darovano nepremičnino, ki jo mora zdaj vrniti. Ta povezava je torej več kot očitna (primerjaj četrti odstavek 38. člena in celo sedmi odstavek tega člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR in odločbo VSS v ZSO II/1/77). Ali gre za skupno načrtovanje del v stari hiši ali ne, za pravilno rešitev spora ni potrebno posebej ugotavljati, saj zakon česa takšnega ne terja pri ustvarjanju skupnega premoženja. Dovolj je objektivno dejstvo pridobivanja premoženja z delom v času trajanja zakonske zveze (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Odveč je revizijsko opozorilo, da teče poseben postopek med strankama glede delitve skupnega premoženja in da so v okviru toženkinega tožbenega zahtevka zajete investicije v nekdanje solastno premoženje strank. V tej pravdi gre za investicije v toženki darovano, torej posebno premoženje, sodišče pa je zavrnilo, denimo, zahtevek za plačilo investicij v delavnico. Sodišče prve stopnje res ni posebej ugotavljalo, sicer tudi težko ugotovljivega, trenutka nastanka vzroka za razvezo zakonske zveze (drugi odstavek 84. člena ZZZDR), vendar to niti ni bilo potrebno, saj tožnik ni postavil trditev o osebni nekoristnosti investicij v toženki darovano in zdaj vrnjeno nepremično (primerjaj peti odstavek 29. člena ZTLR).
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Z izpodbijanima odločbama sodišči prve in druge stopnje nista kršili določbe 1. odstavka 137. člena ZKP, na katero sta oprli svojo odločitev. Obdolženčev zagovornik v obrazložitvi zahteve ni pojasnil, v čem naj bi bila bistvena kršitev določb kazenskega postopka oziroma takšna kršitev določb kazenskega postopka, da bi vplivala na zakonitost sodne odločbe. Iz vsebine zahteve obdolženčevega zagovornika izhaja, da pravnomočna sklepa izpodbija iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP v postopku za varstvo zakonitosti ni možno uveljavljati. Vrhovno sodišče lahko v tem postopku ocenjuje le zakonitost izpodbijane pravnomočne odločbe, ne more pa se spuščati v primernost same odločitve.
Čeprav tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla, na podlagi katerih predpisov je odpravila prvostopno odločbo in katere predpise mora prvostopni organ v ponovnem postopku upoštevati, ta pomanjkljivost ni vplivala na pravilnost odločitve tožene stranke v smislu 2. odstavka 39. člena Zakona o upravnih sporih.
Občani iz drugih republik bivše SFRJ pred uveljavitvijo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS v Republiki Sloveniji niso imeli položaja tujca. Nanje se torej ne nanaša določba 3. odstavka 82. člena zakona o tujcih, saj ta ureja prebivanje oseb, ki so imele položaj tujca že pred uveljavitvijo navedenega ustavnega zakona.
Za promet eksplozivnih snovi je po 2. členu zakona o prometu eksplozivnih snovi (Uradni list SFRJ, št. 30/85 in 6/89) šteti tudi uporabo eksplozivnih snovi v proizvodnji izdelkov, ki jih po 2. odstavku 3. člena zakona o eksplozivnih snoveh (Uradni list SRS, št. 18/77) sicer ni šteti za eksplozivne snovi.
dvostranske pogodbe - rok - računanje časa - rok, določen v dnevih - plačevanje premije - posledice, če premija ni plačana
Računanje materialnega roka ureja 77. člen ZOR. Po določilu 3. odstavka navedenega člena se za zadnji dan roka šteje naslednji delovnik, če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela. Ker je v tem primeru padel zadnji dan 15 dnevnega roka zapadlosti na dan sobote 25.4.1992, je ta rok potekel (zaradi praznika 27.4.1992) šele 28.4.1992. Od tega dne dalje pa se računa 30 dnevni rok iz 3. odstavka 913. člena ZOR. Ta namreč določa, da zavarovalna pogodba preneha po samem zakonu po 30-ih dneh od dneva, ko je bilo sklenitelju zavarovanja vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče 30 dni od zapadlosti premije.
razmerja med starši in otroci - ugotavljanje očetovstva - dolžnost preživljanja - kriteriji za določitev
Ugotovitve izvedenskih mnenj v očetovskih sporih je vselej potrebno povezovati še z drugimi dejanskimi ugotovitvami. Iz teh pa v konkretnem primeru sledi, da je toženec imel z materjo mld. tožnika spolni odnos, na podlagi katerega je lahko zanosila. Te za revidenta še vedno sporne dejanske ugotovitve v revizijskem postopku ni moč presojati, ker zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP). Prav ta dejanska ugotovitev je z izsledki krvne analize in tipizacije tkiva ter antropološke preiskave z opredelitvijo relativne verjetnosti spornega toženčevega očetovstva (v obeh primerih se je po pravilih bioloških ved izkazalo, da je toženčevo očetovstvo zelo verjetno) podkrepljena do te mere, da v pravnem pogledu izključuje vsak dvom o tem, da je toženec oče mld. tožnika. Če pa je tako, je materialno pravo pravilno uporabljeno, če je uveljavljano očetovstvo ugotovljeno s sodbo.
Ker SZ varuje pridobljene pravice bivših imetnikov stanovanjske pravice in imetnikov pravice uporabe glede upravičenja do nadaljnje uporabe stanovanja, ne bi bilo prav, da bi se obseg varstva v konkretnem primeru bistveno razlikoval za tožečo stranko in pravnega prednika tožene stranke: stanovanji sta zamenjala pod predpostavko enakovrednosti stanovanjske zaščite za obe pogodbeni stranki, t.j. trajna in neovirana uporaba stanovanja proti plačilu stanarine - najemnine, ki ni profitna.
Zaradi vsebine določb ZDRS (18/IV in 28. člena) sodišče ne more presojati, ali so podani ekonomski, socialni in nacionalni interesi države v zvezi z odpustom iz državljanstva. Te interese ugotavljajo pristojno ministrstvo in Vlada RS, ki je v tem primeru predstavnik države, pred odločitvijo Ministrstva za notranje zadeve (tožene stranke). Sodišče presoja le, ali je bil upravni postopek izveden v skladu z zakonom in ali so navedene ugotovitve podali pristojni organ in Vlada RS.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pri odmeri odškodnine za strah se upošteva trajanje in intenzivnost strahu v času zdravljenja ter v zvezi s tem specifičnosti, ki jih je oškodovanec doživljal.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti mora biti odraz dejanske telesne okvare oškodovanca v funkcionalnem pomenu, njegove starosti in realnega ekonomskega stanja družbe.
Izdaja odločbe o lokacijskem dovoljenju za objekt, ki bo služil v gostinske namene, je nezakonita, če upravni organ z vidika higiensko - zdravstvenih in požarnovarnostnih zahtev v obrazložitvi odločbe ni posebej utemeljil manjšega odmika od parcelne meje, kot ga določa odlok o urbanističnem redu, ki tak odmik dovoljuje le, če so te zahteve zavarovane.
Ker vrednost spornega predmeta, označena v tožbi, ni bila spremenjena na način iz 3. odst. 40. čl. ZPP, je edinole ta lahko izhodišče za presojo o dovoljenosti revizije (prim. 2. odst. 40. čl. ZPP in 3. odst. 382. čl. ZPP).
Sklep o (ne)oprostitvi plačila sodnih taks ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.
dvostranske pogodbe - podlaga - ničnost pogodbe zaradi podlage
Kadar določena parcela ni bila predmet kupoprodajne pogodbe, taka pogodba ne predstavlja pravno veljavnega naslova za vpis lastnine na njej v zemljiški knjigi ter je morebiten vpis brez podlage zato neveljaven.
oderuška pogodba - pogodbena kazen - način določitve - zmanjšanje pogodbene kazni - nesorazmerje med predmetoma izpolnitve
Tožena stranka je ugovor ničnosti pogodbe o izobraževanju gradila na očitno previsoki ("oderuški") pogodbeni kazni glede na pogodbeno obveznost tožeče stranke (organizacija in delno financiranje toženčevega izobraževanja). Za presojo, da je pogodba oderuška, je med drugim relevantno očitno nesorazmerje med predmetoma izpolnitve pogodbenih strank iz dvostranske pogodbe (141. čl. ZOR). Ni tedaj relevantno očitno nesorazmerje med obveznostjo, ki nastopi zaradi neizpolnitve pogodbe ene pogodbene stranke, in predmetom izpolnitve druge pogodbene stranke. Dogovorjena pogodbena kazen je bila v konkretnem primeru namenjena utrditvi konkurenčne prepovedi za toženca, saj sankcionira njegovo morebitno kršitev le-te (prim. 1. odst. 273. čl. ZOR). Obveznost plačila pogodbene kazni zato ni bila ekvivalent pogodbene obveznosti tožeče stranke.
Če (določeni) zazidalni načrt ne predvideva nobenih dozidav ali nadzidav obstoječih objektov, je zahtevek stranke za gradnjo prizidka k obstoječi stanovanjski hiši neutemeljen.
denacionalizacija podjetij in kapitala - začasna odredba
Ko gre za zavarovanje zahtevkov za vračanje premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij, se zahtevki vlagajo po ZLPP in ne po 68. členu ZDen in zanje velja prekluzivni rok, določen v ZLPP.
ZUI člen 173, 179. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 2, 9.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv osebe brez predpisane izobrazbe
Pedagoški delavec, ki si v rokih, določenih v zakonu o usmerjenem izobraževanju, ni pridobil pedagoško - andragoške izobrazbe, ki je po navedenem zakonu pogoj za opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela, ne izpolnjuje pogoja strokovne izobrazbe, ki ga za napredovanje v naziv določata 2. in 9. člen pravilnika o napredovanju v naziv v osnovnem in srednjem šolstvu.