Če je otrok pri šolanju na redni osnovni šoli pri kronološki starosti 10 let uspešno končal tri razrede in ob ugotovljeni diagnozi (mejna subnormalna intelektivna sposobnost in začetne vedenjske motnje), v katero sodišče ne dvomi, in otrok prešolanje v šolo s prilagojenim programom odklanja, je pri tako pomembni odločitvi za otrokov nadaljnji razvoj treba ponovno ugotoviti, v čem naj bi bila individualizacija pouka na šoli, ki jo obiskuje, v naslednjih letih drugačna in za šolo neizvedljiva oz. znatno bolj obremenjujoča, kot je bila individualizacija pouka, ki mu jo je šola doslej nudila, ko je na njej uspešno že končal tri razrede.
vrste in pristojnosti sodišč - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - smotrna delegacija
Med razloge po 68. čl. ZPP ni mogoče uvrstiti primera, ko je stranka v pravdnem postopku zakonec sodnice na drugem sodišču, dasiravno v istem kraju, vendar prav tako na sodišču prve stopnje, za kar gre pri okrajnih in okrožnih sodiščih (99. in 101. člen zakona o sodiščih).
nezakonita uporaba stanovanja - vojaško stanovanje - zamenjava - pravni interes
Tožeča stranka ne more imeti pravnega interesa za preselitev toženca nazaj v večje stanovanje. Tožeča stranka s toženčevo preselitvijo v manjše stanovanje ni ničesar izgubila.
pravice in dolžnosti zakoncev - preživljanje zakonca
Zakonec lahko zahteva od drugega zakonca, da ga preživlja samo, če tudi on izpolnjuje nasproti njemu dolžnosti, ki mu jih zakon daje. Le izjemoma, če zakonska skupnost razpade po izključni krivdi enega zakonca, lahko drugi kljub temu zahteva preživnino.
Drugi upravičeni razlog za izdajo dovoljenja tujcu za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji po 2. odstavku 13. člena ZTuj ne more biti sklicevanje tujca, da so njegovi ožji sorodniki, pri katerih začasno prebiva v RS, slovenski državljani.
Prav tako ni drugi upravičeni razlog dejstvo, da so tujčevi starši, ki živijo v RS, pripravljeni preživljati tujca, ki je polnoleten; sama izjava o preživljanju pa ni izvršilni naslov.
nezakonita uporaba stanovanja - zamenjava - vojaško stanovanje - zagotovilo upravnega organa
Zagotovilo organa RS, da je z odločbo vse v redu, je lahko odločilna za odločitev o izpraznitvi stanovanja iz sklada nekdanje JLA. Če je toženec takšno izjavo dobil pri pristojnem občinskem organu za obrambo, lahko takšna izjava pomeni strinjanje tožeče stranke z nezakonito odločbo organa prejšnje JLA. Kajti občinski organ, pristojen za obrambo, izvršuje upravne naloge države na področju obrambe. To bi pa lahko pomenilo, da je tožeča stranka odobrila odločitev svoje pravne prednice.
Pritožbo stranke, ki bi v postopku lokacije morala biti udeležena, pa ji upravni organ te možnosti ni dal, lokacijsko dovoljenje pa je že dokončno, je treba obravnavati kot predlog za obnovo postopka.
V okviru materialno pravnega preizkusa (386. čl. ZPP) revizijsko sodišče pritrjuje tudi odločitvi o višini krivdnega prispevka ene in druge stranke k nastanku škode. Delež tožene stranke pri tem je bistveno večji prav zato, ker za nadaljnji fizični obračun ni bilo nobenega opravičila, ker je šlo za sorazmerno grob obračun s tožnikom in ker sta bila toženca zaradi mladosti nedvomno v veliki premoči nad tožnikom.
SZ člen 129, 129/1, 40, 40/2. ZUN člen 21, 27, 27/1, 27/2-1. ZPP (1977) člen 188, 188/2, 188/3, 186, 186/2, 382, 382/2, 382/3, 389, 389/2, 392.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe za stanovanje v hiši, predvideni za rušenje - dokazovanje rušenja in prenove - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Stanovanjski zakon ima v poglavju o lastninjenju in privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš ter stanovanjskih podjetij zapisane tudi izjeme, ko lastniki niso dolžni prodati stanovanja, in med temi je tudi primer, ko gre za stanovanje v stanovanjski hiši, ki je predvidena za rušenje (prvi odstavek 129. člena SZ). Predvidenost za rušenje se dokazuje, kot je to zapisano v razlagalni določbi drugega odstavka 40. člena SZ, s sprejetim prostorskim aktom. Med takšne vrste aktov, se pravi, prostorske izvedbene akte pa sodijo prostorski ureditveni pogoji in prostorski izvedbeni načrti (21. člen ZUN). S slednjimi se urejajo območja, ki so s srednjeročnim družbenim planom predvidena za graditev, širitev, ali prenovo naselij ter izvajanje drugih posegov v prostor (prvi odstavek 27. člena ZUN). Med prostorske izvedbene načrte pa uvršča zakon tudi zazidalne načrte za nova naselja ali za posamezna območja znotraj ureditvenih območij naselij ter za turistična in industrijska območja znotraj ureditvenih območij in naselij (1. točka drugega odstavka 27. člena).
Pri eventualni kumulaciji zahtevkov je potrebno presojati dovoljenost revizije posebej glede vsakega zahtevka.
Če obrazložitev odločbe nima razlogov o tem, ali se je spremenila pravna ali dejanska podlaga, ki je narekovala odločbo, s katero se ukinja pravica, je pomanjkljiva in sodišče ne more rešiti spora.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Vrednost spornega predmeta mora tožnik v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP navesti v denarni enoti. V točkah (po analogiji s taksno in odvetniško tarifo) označena vrednost spora pomeni, da tožnik vrednosti spornega predmeta ni navedel. Če pa je ni navedel, si ni zagotovil pravice do revizije. Revizija je zato nedovoljena (primerjaj pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 14.12.1994, Pravna mnenja, št. II/94, str. 5, 6).
sklenitev najemne pogodbe z dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice - nezakonita uporaba stanovanja
Z osebo, ki ni imetnik stanovanjske pravice, lastniku ni treba skleniti najemne pogodbe. 147. čl. SZ velja za osebe, ki so ob uveljavitvi stanovanjskega zakona imele stanovanjsko pravico.
Stanovanjski zakon na novo ureja razmerja med lastniki in najemniki stanovanj. Stanovanjska pravica po zakonu o stanovanjskih razmerjih kot pridobljena pravica ima posledice pri vzpostavitvi najemnih razmerij po stanovanjskem zakonu. Vendar gre pri tem samo za stanovanjsko pravico, ki je obstajala na dan uveljavitve stanovanjskega zakona.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa izpodbijane odločbe
Po določbi 1. odstavka 424. člena ZKP se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovno sodišče omeji na preizkus samo tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoje zahtevi. Da bi vrhovno sodišče lahko preizkusilo ali so podane zatrjevane kršitve zakona, ne zadošča, da vložnik samo navede, da uveljavlja kršitev kazenskega zakona in kršitev določb kazenskega postopka, temveč mora zatrjevane kršitve zakona konkretizirati oziroma obrazložiti, v čem naj bi bile podane.
Pristojni občinski upravni organ lahko odloči, da obratovalnica preneha, če samostojni obrtnik, od katerega je davčni organ zahteval poroštvo za poravnavo davčnih obveznosti, v roku, ki mu je bil določen, ne predloži poroštvene izjave.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS12093
ZIL člen 44, 44/1, 45, 45/1, 47, 48, 49. Pariška konvencija o varstvu industrijske lastnine člen 4, 4c, 4f.ZUP člen 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 125, 209. ZUS (1977) člen 39, 39/1, 39/2, 42, 42/2, 62.
patent - postopek za priznanje pravic - prednostna pravica - roki - zamuda materialnega prekluzivnega roka - kršitev pravil postopka
Rok za priznanje prednostne pravice za patent v Republiki Sloveniji po določbah 48. člena zakona o industrijski lastnini, ki določa pogoje za priznanje prednostne pravice za patent pripadnikom Pariške unije in njihovim upravičencem za prvo veljavno prijavo določenega izuma za patent po nacionalni zakonodaji posamezne države unije ali po dvostranskih oziroma večstranskih pogodbah med državami unije po določbah 4. člena Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine, je prekluzivni materialni in procesni rok po 103. členu ZUP, ki omogoča vrnitev v prejšnje stanje. Pri zamudi materialnega roka ugasne neuveljavljena pravica. Zato je treba ugotoviti, ali je bil zamujen materialni rok.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb
Nepremičnina, ki je bila podržavljena kot celota, se kot celota tudi oceni po stanju ob podržavljenju in sedanjem stanju, če ni posebnih razlogov, ki bi narekovali drugačno (po delih) vrednotenje.
Predlog za obnovo postopka je pomanjkljiv, če v njem niso navedena dejstva in okoliščine, iz katerih se lahko ugotovi, kdo predlaga obnovo, pravočasnost predloga in verjetna izkazanost obnovitvenega razloga. Če je predlog pomanjkljiv, se z njim postopa kot s pomanjkljivo vlogo.