ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – NOTARIAT
VSL0060428
OZ člen 6, 336, 352, 352/1, 352/2. ZOR člen 361, 376, 376/1. ZZK-1 člen 243.
odškodninska odgovornost notarja – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – določljivost škode – pogodba o preužitku – ničnost pogodbe o preužitku – ničnost zavezovalnega pravnega posla – izbrisna tožba – neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na podlagi pogodbe o preužitku – skrbnost oškodovanca
Tudi od oškodovanca se pričakuje določena stopnja skrbnosti (6. člen OZ). Po stališču sodne prakse je pogoj vednosti o škodi izpolnjen, ko ima oškodovanec zbrane vse elemente, da lahko določi višino odškodninskega zahtevka. Ni potrebno, da je škoda določena, biti mora določljiva. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnik za škodo moral in mogel izvedeti najkasneje s pravnomočnostjo sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 3781/2006-II, s katero je bila pravnomočno razglašena za nično pogodba o preužitku z njenim dodatkom (to je 28. 1. 2009).
ZGD-1 člena 481, 481/3. ZN člen 47, 47/1-4, 48. OZ člen 33, 33/2, 190.
neupravičena obogatitev – neobstoječa pogodba – prenos poslovnega deleža – oblika pogodbe – notarski zapis – pismo o nameri – odstop od pogodbe
Notarski zapis v primeru pogodbe o prenosu poslovnega deleža predstavlja formo ad valorem oziroma nujni pogoj za njen nastanek (saj se z njo varuje ne le družbenike ampak tudi širše interese).
preventivno prestrukturiranje – postopek preventivnega prestrukturiranja – sporazum o finančnem prestrukturiranju – sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju – zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju – odločanje o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju – vsebina sodne kontrole zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju – veljavnost novele ZFPPIPP-G – pravni učinki potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju – način seznanitve strank postopka s sklepom o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju – izvršljiv notarski zapis – izvršilni naslov
Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da po določbi 44.p člena ZFPPIPP sodišče opravlja sodno kontrolo zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Sodišče o zahtevi odloča zunaj naroka (prvi odstavek 44.t člena ZFPPIPP), potrditev sodišča pa je potrebna samo takrat, kadar naj bi sporazum o finančnem prestrukturiranju učinkoval tudi v breme (proti) upnikov (za njihove terjatve), ki ne privolijo (prostovoljno) v sklenitev takega sporazuma. To pomeni, da je vsebinska presoja zahteve za potrditev izključena, sodišče pa se omeji zgolj na presojo, ali so izpolnjeni formalni pogoji iz drugega odstavka 44.t člena ZFPPIPP. Povedano drugače: sodišče preverja (le), ali je bil zahteva vložena v zakonskem roku in ali so ji predložene z zakonom zahtevane listine iz drugega odstavka 44.r člena. Predvsem sodišče ne presoja o vsebini sporazuma, prav tako ne preverja pogojev za njegovo uveljavitev. Ta presoja je prepuščena revizorju (prim. četrti do šesti odstavek 44.o člena ZFPPIPP).
Pravne učinke javne listine imajo tudi potrdila notarja, da je stranka vpričo njega lastnoročno ali varno elektronsko podpisala listino ali dala nanjo svoj ročni znak ali da je podpis ali ročni znak, ki je že na listini, vpričo njega priznala kot svojega.
Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena in da je sama listina nepravilno sestavljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – NOTARIAT – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084689
ZIZ člen 17, 20a, 20a/1, 20a/3, 21, 21/1. ZN člen 4. SPZ člen 142. ZPotK člen 13. ZPP člen 306, 308, 319.
procesne predpostavke – neposredno izvršljiv notarski zapis – nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – pravnomočna sodba – res iudicata
Izvršljiv notarski zapis o obstoju terjatve ima enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, zato predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno odločanje o tožbenem zahtevku, s katerim stranka uveljavlja isto terjatev.
obličnost – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – dogovorjena oblika – forma ad valorem – forma ad probationem – veljavnost pogodbe – ničnost – predpogodba – nesklenitev glavne pogodbe
Odločitev za strožjo obličnost je v domeni strank, zanjo pa se lahko odločita zaradi lažjega dokazovanja njene vsebine (ad probationem) ali kot pogoj za njeno veljavnost (ad valorem). Kadar je strožja obličnost dogovorjena kot pogoj za veljavnost pogodbe, kršitev predpisov o obličnosti sklepanja tega posla vodi v neveljavnosti take pogodbe, v primeru dogovora ad probationem pa pogodba ni neveljavna, če je veljavna že v manj strogi obliki.
POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – NOTARIAT – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084385
ZN člen 35, 35/2, 43, 43/1, 45, 45/1, 47, 48, 49, 49/1, 50, 50/1, 50/2, 51, 51/1, 51/1-1. OZ člen 58. ZOR člen 73. ZPP člen 200, 200/2. ZOdvT člen 8. ZOdvT tarifna številka 1200, 3212, 6002.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – podpis pogodbe – notarski zapis – predpisana oblika – potrditev zasebne listine – notarska listina – konvalidacija pogodbe z realizacijo – obličnost – ničnost darilne pogodbe – nujno sosporništvo – nujni sosporniki – povišanje odvetniških nagrad – stroški postopka – opravljanje storitev za več strank – nagrada za postopek – nagrada za posel – nova stopnja – pritožbena obravnava – nagrada za narok – pavšalni znesek za plačilo materialnih stroškov – udeležba intervenienta
Kakšna je morala biti vsebina notarskega zapisa, je predpisoval 43. člen ZN. Med njegove obvezne sestavine je ta določba uvrščala (poleg podpisa notarja in zapisnih prič) tudi podpise udeležencev pravnega posla (7. točka prvega odstavka 43. člena ZN). Konkreten notarski zapis podpisa toženca kot preživljanca ne vsebuje. Notarski zapis, ne glede na to, da drugih pomanjkljivosti nima, ni izdelan tako kot to predpisuje 43. člen ZN. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki je bila sicer podpisana s strani obeh pogodbenih strank in spojena s konkretnim (vsebinsko pomanjkljivim) notarskim zapisom, zato ni pridobila lastnosti notarskega zapisa (prvi odstavek 49. člena ZN). Pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki ni bila sklenjena v predpisani obliki, to je v obliki notarskega zapisa (47. člena ZN), pa ni veljavna (48. člen ZN).
Konvalidacija pogodbe z realizacijo je po obligacijskih predpisih mogoča le v primeru, ko je bila kršena zahteva po pisni obliki. Za primere, ko je bila kršena še strožja obličnost (oblika notarskega zapisa), pa ta izjema ne velja.
Toženca do povišanje priznane nagrade za narok zato, ker pooblaščenec zastopa dve stranki, nista upravičena. Po 8. členu ZOdvT prejme odvetnik, ki v isti zadevi opravlja storitve za več strank, nagrade in izdatke le enkrat, po tar. št. 1200 ZOdvT pa povišanje nagrad zaradi zastopanja več strank ni določeno na splošno, ampak se iz tega razloga poveča le nagrada za postopek in nagrada za posel. Pritožbeni postopek je sicer nova stopnja v postopku, a še vedno ista zadeva. Ker je bil pavšalni znesek materialnih stroškov tožencema priznan že s sodbo sodišča prve stopnje, do ponovnega priznanja tega stroška ob upoštevanju tar. št. 6002 ZOdvT nista upravičena.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 59, 59/1, 59/1-5. ZN člen 5, 5/1.
vpis ustanovitve komanditne družbe – zastopanje po notarju – odgovornost notarja
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da za pravilnost vloge odgovarja notar, ki je predlog vložil, in ne stranka, pritožbeno sodišče pripominja, da v skladu z določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o notariatu v nepravdnih zadevah pred sodišči notar zastopa stranko kot pooblaščenec in ima, kadar opravlja zadeve iz prvega odstavka 5. člena ZN, pravice in dolžnosti ter odgovarja kot odvetnik. Dejanja, ki jih opravi v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila stranka sama. Odgovornost za morebitne nepravilnosti pri delu pa so stvar notranjega razmerja med notarjem in stranko, in ne stvar sodišča.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – NOTARIAT
VSL0082143
OZ člen 41. ZPP člen 115, 339, 339/2, 339/2-8. ZN člen 64.
darilna pogodba – ničnost pogodbe – sklenitev pogodbe – poslovna sposobnost – oblikovanje volje – sposobnost razsojanja – overitev podpisa – razsodnost v času sklenitve pogodbe – razsodnost ob overitvi podpisa – izostanek z naroka – opravičena odsotnost – možnost sodelovanja v postopku
Tožnik, ki je imel (in ima) poslovno sposobnost, v času sklenitve darilne pogodbe ni imel sposobnosti razsojanja, ki pomeni dejansko sposobnost razumeti pomen svojih dejanj oziroma sposobnost razumeti svojo izjavo poslovne volje in pravne posledice, ki jih takšna izjava povzroči. Posledica, do katere pride, če pravni posel sklene oseba, ki nima sposobnosti razsojanja, je enaka, kot če pravni posel sklene oseba, ki je poslovno nesposobna.
Z overitvijo podpisa notar potrdi pristnost podpisa pogodbenika. Overitev podpisa opravi notar in z njo potrdi, da je stranka podpis, ki se nahaja na listini, v pričo njega priznala kot svojega. Vsebino listine mora upoštevati, kolikor podpis veže overitev podpisa na izpolnitev določenih pogojev.
ODŠKODNINSKO PRAVO – NOTARIAT – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075990
OZ člen 165. ZPP člen 311.
notarka – zapisovanje notarskega sporazuma – preuranjen zahtevek – zapadlost – stečajni postopek – sklepčnost – nesklepčnost
Ker bo obseg škode znan šele ob zaključku stečajnega postopka, je v tem trenutku tožba tožeče stranke glede višine zahtevka nesklepčna. Odškodninski zahtevek tožeče stranke bo nastal takrat, ko se bo (če se bo) ugotovilo, da v stečajnem postopku ni bila v celoti poplačana. To pa se bo zgodilo šele po popolni razdelitvi stečajne mase. Ker v trenutku glavne obravnave škoda kot konstitutivni element odškodninske obveznosti sploh še ni nastala, je nadalje pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju podrednega zahtevka na ugotovitev odškodninskega razmerja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – NOTARIAT
VSL0023402
KZ-1 člen 34, 38, 211, 211/1, 211/3. SPZ člen 192, 194, 199, 199/3. ZIZ člen 189, 208. ZN člen 2, 23.
goljufija – zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije – spravljanje v zmoto oziroma lažno prikazovanje dejanskih okoliščin – razmejitev med pripravljalnimi dejanji in poskusom kaznivega dejanja – zemljiški dolg – nastanek zemljiškega dolga – plačilo zemljiškega dolga – sklep o poplačilu – splošne določbe o notarskem poslovanju
Ker v času, ko je obtoženec ustvaril zemljiški dolg na svoji nepremičnini, še ni bil ničesar dolžan poravnati oškodovancu (sodna odločba še ni bila pravnomočna), je sklepanje na obtoženčev goljufiv namen ob ustanovitvi zemljiških dolgov preuranjeno, saj so obveznosti in s tem oškodovanje pomenili še docela negotovo dejstvo. Zato je neživljenjsko trditi, da je obtoženec s tem, ko ob ustanovitvi zemljiških dolgov notarja ni seznanil z odprtim pravnim postopkom, iz katerega v tistem času pravne posledice zanj še niso nastopile, slednjega spravil v zmoto.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj – notar kot pooblaščenec za sprejemanje pisanj – stroški pooblaščenca za sprejemanje pisanj
ZPP izrecno ne daje odgovora na vprašanje, kakšni stroški pripadajo pooblaščencu oziroma začasnemu zastopniku, upravičenemu za sprejemanje pisanj. Iz sodne prakse izhaja, da mu pripadajo materialni stroški pa tudi nagrada. Ta mora biti omejena na opravljen sprejem pisanja in obvestitev nasprotne stranke o njegovem sprejemu.
Pooblaščenec za sprejemanje pisanj v obravnavani zadevi je notar, zato je sprejemljivo, da se kot podlaga za odločanje o njegovih stroških in nagradi vzame Notarska tarifa.
Sodišče mora v okviru presoje, ali je dotični strokovnjak ravnal z zadostno skrbnostjo, ugotoviti, ali se njegovo ravnanje ujema s tipičnim ravnanjem v stroki. To je razvidno iz pravil stroke, ob pomanjkanju slednjih pa je treba izhajati iz ustaljene prakse strokovnjakov iste stroke, ki je nujno pogojena s prostorom in časom. Prvostopenjsko sodišče je v ta namen pravilno ugotavljalo, ali je v zadevnem času obstajala ustaljena praksa notarjev v primeru izgubljene kupoprodajne pogodbe z overjenim podpisom prodajalca oziroma v zvezi s tem, ali so notarji dopuščali overjanje več izvodov pogodbe.
Notar se svoje obveznosti o trajni hrambi ne more razbremeniti s tem, da ob kršitvi določb o trajni hrambi (izguba notarskega zapisa) zahteva vzpostavitev javne listine v zemljiškoknjižnem postopku. Postopek vzpostavitve listine je zakonodajalec uvedel zaradi vzpostavitve zasebnih listin, s katerimi v preteklosti zaradi podcenjevanja zemljiškoknjižnih vpisov stranke niso ravnale skrbno. Za javne listine, sploh takšne, ki se po zakonu hranijo trajno, to ne velja.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pravni interes predlaganega stranskega intervenienta za stransko intervencijo ni podan. Podan bi bil, če bi v primeru, da bi se ugotovila odgovornost tožene stranke in bi tožeča stranka z zahtevkom iz naslova izgubljenega dobička uspela, tožena stranka lahko povračilo plačanega zneska zahtevala od pritožnika, kar pa je v konkretnem primeru izključeno. Glede na ugotovljeno izključitev vtoževane oblike škode ne drži, da naj bi bilo irelevantno, kakšna oblika škode je predmet spora.
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 17/2-2, 20a, 20a/1, 168, 168/2, 168/5. ZN člen 4, 50, 50/1. ZPP člen 337, 337/1.
izvršilni naslov - notarski zapis - kreditna pogodba - ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršljivost notarskega zapisa - soglasje za neposredno izvršljivost - vsebina kreditne pogodbe - aneks - solidarna obveznost - nedopustna pritožbena novota - zemljiškoknjižno vpisana nepremičnina
Tudi v primeru, da bi bilo soglasje za neposredno izvršljivost zapisano že v kreditni pogodbi, ki je bila sestavljena pred sestavo notarskega zapisa, to ne bi imelo nikakršnega pravnega učinka, saj mora biti clausula exequendi vsebovana v notarskem zapisu, da ima pravno moč.
Določba 168. člena ZIZ izvršilnemu sodišču ne nalaga dolžnosti, da vzpostavi vpis v zemljiško knjigo še nevpisane nepremičnine.
vpis predlagan na podlagi notarskega zapisa – ustrezna zemljiškoknjižna listina – neujemanje izvirnika in odpravka notarskega zapisa – popravljen notarski zapis – izbris nepremičnine iz notarskega zapisa – odprava očitne pisne pomote – sprememba notarskega zapisa brez sodelovanja strank
Notarski zapis je bil spremenjen brez sodelovanja in soglasja odsvojitelja, torej je bil spremenjen v nasprotju z ZN, zaradi česar je predloženi odpravek notarskega zapisa izgubil lastnost ustrezne zemljiškoknjižne listine, to je listine, ki bi predstavljala veljavno podlago za predlagani vpis lastninske pravice v korist predlagatelja.
ZN člen 3, 4, 43, 43/1, 43/1-4. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a.
zadolžnica v obliki notarskega zapisa - zgolj dokaz o tem, da obveznost obstoji, ne pravni posel - nima lastnosti izvršilnega naslova
Zadolžnica je le listina z izjavo, da dolg obstoji in služi samo v dokazne namene, s katero dolžnik potrjuje (priznava, ne pa pripoznava kot pri pripoznavi) svojo obveznost do upnika. Z zadolžnico obveznost ne nastane, je le dokaz o tem, da obveznost obstoji, zato zadolžnica tudi ni pravni posel. Ker pa so v obliki notarskega zapisa lahko sklenjeni le pravni posli (4. točka prvega odstavka 43. člena ZN), glede v katerih določene obveznosti nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, je dovoljeno skleniti poravnavo (4. člen ZN), in ker v obravnavanem primeru notarski zapis pravnega posla, ki je podlaga zadolžnici, ne vsebuje, takšnemu notarskemu zapisu ni moč priznati lastnosti notarskega zapisa in posledično lastnosti izvršilnega naslova.
ZZK-1 člen 33, 34, 35, 36, 37, 38. ZN člen 64. PDEU člen 51, 52, 56, 62.
overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - notar v državi članici EU - svoboda opravljanja storitve - dopustne omejitve svobode opravljanja storitev - razlogi javnega reda
V konkretnih okoliščinah ni sporno, da pravni posel, katerega predmet je stanovanje, izpolnjuje vsa kogentna določila, ki so predpisana v 33. do 38. členu ZZK-1 in da je bilo to tudi preverjeno. Stališče, da lahko podpis overi le slovenski notar, bi bilo zato v nasprotju z 56. členom PDEU, saj omejitve svobode opravljanja storitev ni mogoče upravičiti iz razlogov javnega reda.