izločitev odredbe preiskovalne sodnice - izločitev dokazov - faza predobravnavnega naroka - nepravilno izvršen zaseg predmetov kot samostojno preiskovalno dejanje - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - instrukcijski rok za odgovor na predlog obrambe za izločitev dokazov - konkretizacija kršitev kazenskega zakona - dokazi, na katere se sodba ne sme opirati - privilegij zoper samoobtožbo
Predmet izločitve so dokazi in posamezna obvestila in ne sodne odločbe.
- Ko je zaseg opravljen kot samostojno preiskovalno dejanje, v ZKP ni nikjer določeno, da se sodba, ko je zaseg nepravilno izvršen, na zapisnik in potrdilo o zasegu predmetov ne bi smela opreti.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 7, 7-9, 15, 15/1, 15/1-3,15/2.
odločba o prekršku - obstoj prekrška - opis prekrška - zahteva za sodno varstvo - zakonski znaki prekrška - zavajajoča poslovna praksa - televizijski kviz
Čas, v katerem mora pravna oseba potrošniku izročiti nagrado ali ustrezno nadomestilo, ni zakonski znak prekrška po tretji alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP, na podlagi katere se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik ali podjetnica posameznica, ki uporabi zavajajočo poslovno prakso, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno.
Vsi znaki prekrška po tretji alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP so določeni v ZVPNPP, prav tako se navedena kazenska določba ne sklicuje na splošne pogoje poslovanja posamezne pravne osebe, zato le-ti ne predstavljajo materialne dopolnilne norme, s katero je določen kateri od zakonskih znakov prekrška.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0007050
Ustava RS člen 29. ZKP člen 83, 83/2, 371, 371/1-8. ZNPPol člen 4, 4/1-4.
nedovoljeni dokazi - ugotavljanje identitete obdolženca - pravice obrambe - sojenje v nenavzočnosti - izvedba dokazov - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko je sodišču postal nedosegljiv, je obtoženec sam povzročil situacijo, ko določenih dokazov, ki bi lahko bili njemu v korist, ni bilo moč izvesti in se zato na kršitev pravice do obrambe, ne more uspešno sklicevati.
obnova postopka - nova dejstva - novi dokazi - rok za vložitev predloga - subjektivni rok
Tožena stranka je 8. 9. 2015 oziroma najkasneje 29. 9. 2015 zvedela za dejstvo, da je tožnica prejemala nadomestilo iz naslova brezposelnosti v spornem obdobju, kar uveljavlja kot novo dejstvo s predlogom za obnovo postopka, s katerim tožena stranka želi doseči znižanje obveznosti do tožnice iz naslova nadomestila plače za čas, ko je prejemala nadomestilo za čas brezposelnosti. Že v letu 2015 je tožena stranka, razpolagala tudi z odločbama ZPIZ oz. ZRSZ kot novimi dokazi s tem v zvezi. Subjektivni 30 dnevni rok iz 6. točke prvega odstavka 396. člena ZPP je tako začel teči že v letu 2015, ko je tožena stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila. Zato je tožena stranka zamudila tridesetdnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023478
KZ-1 člen 73, 73/1, 135, 135/2-1. ZKP člen 148. ZNPPol člen 4, 4/1, 4/1-2.
odvzem predmetov - pištola uporabljena pri kaznivem dejanju - zaseg predmeta s strani policije
Varnostni ukrep iz 73. člena KZ-1B (odvzem predmetov) se izreka storilcu kaznivega dejanja zaradi njegove nevarnosti, da znova stori kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje je v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe obrazložilo, da je obdolžencu odvzelo zaseženo pištolo, ker je njegova last, pa tudi ker so sicer tak ukrep narekovali tudi razlogi splošne varnosti, torej da obdolženec ne bi ponovno storil kaznivega dejanja. Glede na dejstvo, ki zagotovo izhaja iz podatkov spisa, sta obdolženec in oškodovanec v hudem sporu, zaradi česar tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da obstaja večja nevarnost za obdolženčevo ponavljanje kaznivega dejanja. Pritožba obdolženca zoper odločbo o izrečenem varnostnem ukrepu je torej iz zgoraj navedenih razlogov neutemeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0004816
OZ člen 131, 131/1, 154, 154/1. ZPrCP člen 42, 42/1, 41/2. ZPP 339/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 9, 9/2, 9/4, 18, 18/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - izključna krivda enega voznika - vpogled v drug sodni spis - prevozni stroški pooblaščenca, ki ni odvetnik
Sodišče prve stopnje je sicer pogledalo in prebralo spis zadeve o prekršku, kar je kot dokaz predlagala tožena stranka, vendar ta dokazni predlog dokazuje zgolj to, da je tekel ta sodni postopek, kdo so bili njegovi udeleženci in kakšen je bil njegov zaključek. To pomeni, da takšen dokazni predlog zajema le branje končne odločbe, izdane v tem postopku in nič drugega. Če želi stranka, da se iz drugega spisa prebere še kaj drugega kot končna odločba, mora to izrecno predlagati s konkretno navedbo listin, ki naj se iz tega drugega spisa preberejo.
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik smerokaz vklopil šele, ko je že pričel zavijati levo in ga zavarovanec tožene stranke ni mogel zaznati pravočasno, takrat pa je že bil v fazi prehitevanja tožnika, je pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da zavarovanec tožene stranke glede na ugotovljene okoliščine ni mogel storiti ničesar, da bi preprečil nesrečo, kar pomeni, da je njegova krivda za nastali škodni dogodek izključena oziroma, da je do prometne nesreče prišlo po izključni krivdi tožnika samega.
Sodišče prve stopnje je nepravilno priznalo kot potrebne stroške toženi stranki njene potne stroške v višini kilometrine po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. V takšni višini se namreč kilometrina obračunava le pooblaščencem, ki so odvetniki, in sicer v skladu s 1. odstavkom 18. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik). Pooblaščencem, ki niso odvetniki, pa se v skladu z 2. odstavkom 18. člena Pravilnika potrebni izdatki, ki obsegajo povrnitev potnih stroškov, odmerijo v skladu z določbami 5. do 9. člena tega Pravilnika. Pritožbeno sodišče je upoštevalo naravo dela pooblaščencev tožene stranke in dejstvo, da javni prevoz ne vozi vedno ob primernem času (2. odstavek 9. člena Pravilnika), zato je toženi stranki priznalo stroške za prevožene kilometre, obračunalo pa po ceni 0,12 EUR/km, kolikor znaša v skladu s 4. odstavkom 9. člena Pravilnika zadnji uradno objavljeni znesek povračila potnih stroškov za zaposlene v državni upravi.
ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.. ZZRZI člen 40.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka izpeljala ustrezni postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, in da tožena stranka tožnici utemeljeno ni mogla zagotoviti opravljanje drugega dela na drugem delovnem mestu v skladu z njeno preostalo delovno zmožnostjo in strokovno izobrazbo. Zato je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljeno zavrnilo.
veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila – pogoji za vpis pravice – odločanje o vpisu po stanju na dan vložitve zemljiškoknjižnega predloga – učinkovanje vpisov v zemljiško knjigo
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo vrstnega reda vpisov (10. člen ZZK-1) in načelo začetka učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1). Slednje določa, da vpisi pravic učinkujejo od dne, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis. Na dan začetka zemljiškoknjižnega postopka je zemljiškoknjižno dovolilo veljalo, stanje v zemljiški knjigi je vpis dopuščalo, zato je zemljiškoknjižno sodišče vpis moralo dovoliti. Ker od dneva vložitve predloga velja, da je predlagatelj zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, pritožnika ne moreta z naknadnimi pravnimi posli brez udeležbe predlagatelja vplivati na njegov položaj.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00001847
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda
Tožena stranka je tožniku nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, vendar tožnik vtožuje odškodnino, ker trpi zaradi nezmožnosti za delo in posledičnih občutkov nekoristnosti, kar ni posledica nezakonitega ravnanja toženke, ampak dejstva, da tožnik dela zaradi zdravstvenih omejitev ne more opravljati. Nepravilnosti v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi so bile v pretežni meri sanirane, saj sta stranki v zvezi z razveljavitvijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi sklenili sodno poravnavo, tožniku pa so bile tudi priznane pravice na zavodu za zaposlovanje. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo. Na podlagi 184. člena ZDR je glede odločitve o povzročeni škodi tožniku odločilo po splošnih pravilih civilnega prava (1. odstavek 131. člena OZ). Ugotovilo je, da tožnik ni uspel dokazati niti protipravnosti ravnanja tožene stranke, prav tako vzročne zveze med škodo, ki mu je nastala, in ravnanjem tožene stranke, zato je utemeljeno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek.
Nesoglasja med strankama glede opravljenega števila ur nad mesečno obveznostjo, ki ga tožena stranka ni plačala, v veliki meri izhajajo iz tožničinega pojmovanja delovnega časa, v katerega je po njenem mnenju potrebno šteti ves čas, ko je bila tožnica na razpolago delodajalcu oziroma ni mogla prosto razpolagati s svojim časom, sem pa je tožnica vštevala tudi več kot štiriurno prekinitev dela. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da ni mogoče teh ur čakanja na delo v okviru deljenega delovnega časa zajeti v efektivni delovni čas. Pravilno je tudi ugotovilo, da v efektivni delovni čas po 2. odstavku 3. člena ZDCOPMD tudi ni zajet čas razpoložljivosti. Tožničina štiriurna prekinitev pa tudi ni čas razpoložljivosti, saj je to čas, ko se od mobilnega delavca ne zahteva, da ostane na delovnem mestu, vendar mora biti na voljo, da se ga pozove na začetek ali nadaljevanje vožnje ali opravljanje drugih del.
Po določbi 3. odstavka 230. člena ZDR-1 se določbe 3. do 7. odstavka 79. člena tega zakona v zvezi s plačilom odpravnine delavcu zaposlenemu za določen čas uporabljajo za pogodbe o zaposlitvi, ki so bile sklenjene za določen čas po uveljavitvi ZDR-1 in ne za pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki se je iztekel po uveljavitvi tega zakona. Tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena pred uveljavitvijo ZDR-1, zato do odpravnine ob njenem prenehanju ni upravičena.
oškodovanec kot tožilec - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - zavrženje kazenske ovadbe
ZKP v določbah, ki urejajo skrajšani postopek, med drugim v prvem odstavku 431. člena določa, da lahko državni tožilec pred vložitvijo obtožnega predloga predlaga sodniku posamezniku, da opravi posamezna preiskovalna dejanja; če se sodnik strinja z njegovim predlogom, opravi preiskovalna dejanja, nato pa pošlje vse spise državnemu tožilcu; v drugem odstavku istega člena pa ZKP določa, da če se sodnik ne strinja s predlogom za posamezna preiskovalna dejanja, obvesti o tem državnega tožilca. Ker v obravnavani zadevi ni bil vložen obtožni predlog, temveč je bilo predlagano, da se opravijo posamezna preiskovalna dejanja, navedeni zakonski določbi pa se uporabljata tudi v primeru, če posamezna preiskovalna dejanja sodišču predlaga oškodovanec kot tožilec, mora sodnik, če se ne strinja s predlogom, da se opravijo preiskovalna dejanja, o tem, da jih ne bo opravil, obvestiti oškodovanca kot tožilca oziroma njegovega pooblaščenca in predloga ne zavrže.
ZŠtip-1 člen 18, 18/3, 24, 26. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 17.
Zoisova štipendija - začasno prebivališče - exceptio illegalis - dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij je v 17. členu določil, da štipendistu dodatek za bivanje pripada, če ima med drugim od prvega dne šolskega oziroma študijskega leta v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča. Pravilnik oži pravico do dodatka za bivanje k Zoisovi štipendiji, kot jo na zakonski ravni ureja ZŠtip-1. ZŠtip-1 za dodelitev obravnavanega dodatka določa le pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v kraju izobraževanja, ne pa, da mora biti prijavljeno na prvi šolski dan. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno uporabilo t. i. inštitut exceptio illegalis, odklonilo uporabo nezakonitega 17. člena Pravilnika in odločilo neposredno na podlagi ZŠtip-1, tako da je do dodatka k štipendiji ob izpolnjevanju z zakonom predpisanih pogojev upravičen tudi študent, ki začasno prebivališče v kraju izobraževanja ne prijavi prav na prvi šolski dan, temveč kasneje, in sicer od dneva prijavljenosti dalje.
odpravnina - odškodnina zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu - prepoved nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo kršitev po 8. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 (kršitev prepovedi nadlegovanja ali trpinčenja) le v delu, ki se je nanašal na trpinčenje, ni pa presojalo zatrjevanega nadlegovanja in sicer dogodka z dne 3. 4. 2014, ki bil predmet pravnomočne obsodilne kazenske sodbe. Glede na prvi odstavek 7. člena ZDR-1, ki določa, da je nadlegovanje vsako nezaželeno vedenje (lahko tudi enkratni dogodek), povezano s kakršnokoli osebno okoliščino (tožnica je bila bivša izvenzakonska partnerica tožene stranke), pri čemer je tožnici dne 3. 4. 2014 v prostorih tožene stranke, zato, da bi jo ustrahoval, grdo ravnal, ko jo je prijel za roko in jo potisnil tako, da je padla na tla in pri tem utrpela odrgnino desnega komolca, povzročil občutek ogroženosti in prestrašenosti (kakor izhaja iz pravnomočne kazenske obsodilne sodbe). Ker je sodišče prve stopnje naveden dogodek presojalo zgolj kot trpinčenje na delovnem mestu, ne pa tudi v zatrjevani kršitvi prepovedi nadlegovanja, je zaradi zmotne uporabe materialnega prava, dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.
preživnina - stroški preživljanja - stroški postopka - spor iz razmerij med starši in otroki - spremenjene okoliščine
Tožnik v pritožbi po presoji pritožbenega sodišča nekonkretizirano izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da znašajo potrebe vsake od mladoletnih toženk 540,00 EUR mesečno, saj navaja le-to, da so opredeljene v neskladju s splošno znanimi preživninskimi potrebami. Tudi ne graja opredeljeno nobenega ugotovljenih stroškov, ki nastajajo s preživljanjem mladoletnih toženk.
Sodišče prve stopnje je o stroških postopka odločilo na podlagi določbe drugega odstavka 154. člena ZPP, torej po načelu uspeha v pravdi, s tem pa ni pravilno uporabilo zakonskih določb o stroških pravdnega postopka. Vendar po presoji pritožbenega postopka s tem ni odločilo o stroških postopka v tožnikovo škodo. Prosti preudarek o odločitvi o stroških postopka ne pomeni, da vsaka stranka krije svoje stroške, kot to zmotno meni pritožba.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000505
ZObr člen 93, 93/4, 93/6.. ZSSloV člen 61, 61/1.. ZDR člen 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1, 171, 179.
odpravnina - vojak - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda
Tožnik je zahteval plačilo odpravnine po četrtem odstavku 93. člena ZObr, ker tožena stranka z njim ni podaljšala pogodbe o zaposlitvi iz zdravstvenih razlogov. Četrti odstavek 93. člena ZObr določa, da ima vojak pravico do odpravnine, če je delal v ministrstvu za obrambo najmanj deset let, pa pogodbe o zaposlitvi ne more podaljšati zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov, ki niso posledica njegovega krivdnega ali drugega neustreznega ravnanja. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku pogodba ni bila podaljšana zaradi njegovih zdravstvenih razlogov. Le-te pa niso posledica tožnikovega krivdnega ali drugega neustreznega ravnanja. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine utemeljen.
definicija invalidnosti - dokončna in pravnomočna odločba - razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe in učinek obnove postopka
Učinke pravnomočne odločbe je možno spremeniti samo z uporabo izrednih pravnih sredstev v postopkih, v katerih so bile te odločbe izdane, pa tudi z uporabo 183. člena ZPIZ-2 (razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe in učinek obnove postopka).
Med strankama ni sporno, da tožnik izpolnjuje pogoje iz 399. člena ZPIZ-2. Delavci policije so vključeni v obvezno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, imajo status zavarovanca (45. točka 7. člena ZPIZ-2), in imajo pravico do starostne pokojnine, definirane v 36. točki 7. člena ZPIZ-2. Tožnik, ki nesporno (tako tudi pritožba), v obdobju od 9. 9. 2014 do 17. 11. 2015, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po določbi 27. člena ZPIZ-2, to je pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, izpolnjuje pa pogoje, določene v 399. členu ZPIZ-2 za izplačevanje 20 % starostne pokojnine. S tem pa pogoje, določene v tretjem odstavku 38. člena ZPIZ-2, ne glede na to, da določba 399. člena ZPIZ-2 le postopno spreminja pogoje glede starosti in pokojninske dobe, potrebne za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem zakonu in da ta določba ni umeščena v poglavje zakona, ki se nanaša na pridobitev in odmero pravic iz obveznega zavarovanja.
pogoji za vpis - listine, ki so podlaga za vpis – zapisnik zapuščinske obravnave – skupno premoženje
V zemljiškoknjižnem postopku zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis (načelo formalnosti iz 124. člena ZZK-1). Ker zapisnik naroka ni taka listina, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pravilna.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000730
ZDSS-1 člen 36, 38, 38/1.. ZDR člen 43, 184.. OZ člen 131, 179.. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Tožnik se je poškodoval pri delu, ko mu je kamnita plošča nagrobnika stisnila prst desne roke. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da ne gre za objektivno odgovornost tožene stranke, saj nagrobna plošča sama po sebi ni nevarna stvar, tudi dejavnost urejanja grobov ni nevarna dejavnost.
Izvedenec za varstvo pri delu je pojasnil, da sicer ne obstaja predpis, ki bi določal, kako se varno odstranjuje nagrobne plošče, da pa obstajajo temeljna načela varstva pri delu, ki jih delodajalec mora upoštevati. Delodajalec kot vodja del bi moral delo organizirati tako, da bi ga lahko tožnik in sodelavec varno opravila. Izvedenec je pri tem ugotovil, da tožena stranka ni izkazala programa usposabljanja in potrdila o preizkusu praktične usposobljenosti, ko izvajalec usposabljanja pokaže, kako mora delavec varno opravljati delo in kakšne pripomočke more ob tem uporabljati. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je za nastalo škodo odgovorna tožena stranka v višini 90 %, tožnik pa le 10 %.