ZPIZ-2 v tretjem odstavku 38. člena ne določa, po kateri določbi bi moral tožnik izpolniti pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Bistveno je le, da so ti pogoji izpolnjeni (ali po 27. členu ZPIZ-2, ali pa po 399. členu ZPIZ-2). V takem primeru ima zavarovanec, ki ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu pravico, da se mu mesečno izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do dopolnitve 65 let starosti. Ker so ti pogoji izpolnjeni, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožniku priznalo pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine od 2. 12. 2014 dalje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00000499
ZDR-1 člen 13, 13/1, 81.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. OZ člen 18, 18/2, 45, 45/1, 45/2.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - napake volje - grožnja - prevara - izvedena priča - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznega predloga - možnost obravnavanja
Tožnica v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi neveljaven zaradi nedopustne grožnje zunanjega pravnega svetovalca tožene stranke. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje namreč nobena od zaslišanih prič ni potrdila tožničinih navedb, da ji je navedeni pred pričetkom zagovora rekel, da bo v primeru, če sporazuma ne podpiše, v njeni kartoteki in na oglasni deski objavljeno, da je službo izgubila zaradi kršitev delovnih obveznosti. Tudi sicer te besede, četudi bi bile izrečene, ne predstavljajo nedopustne grožnje v smislu drugega odstavka 45. člena OZ.
Utemeljena je pritožbena navedba tožnice, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati psihoterapevta. Sodišče prve stopnje je ta dokazni predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da predlagana priča ne bi mogla izpovedati, v kakšnem čustvenem ali psihičnem stanju se je tožnica nahajala v času podpisa sporazuma. Vendar pa je tožnica že s pripravljalno vlogo sodišču prve stopnje predložila psihološko mnenje, v katerem je ta psihoterapevt zapisal, da tožnica po njegovem mnenju v trenutku podpisa obravnavanega sporazuma ni bila sposobna razumeti pomena svojega ravnanja, ter da sporazuma ni sklenila s pravo voljo. Sodišče prve stopnje bi zato predlagano izvedeno pričo moralo zaslišati. Sodišče nima ustreznega strokovnega znanja za presojo, kaj bi glede stanja tožnice v trenutku podpisa sporazuma izvedena priča lahko izpovedala, in kaj ne. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
vpis lastniske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Na sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu se nahaja klavzula, da je odločba pravnomočna. Če pritožnik meni, da to ne drži in da o njegovi pritožbi še ni bilo odločeno, bi moral doseči razveljavitev navedene klavzule. Potrdilo o izvršljivosti odločbe izda sodišče oz. organ, ki je odločal v zadevi na prvi stopnji, neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti pa na podlagi 42. člena ZIZ razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom isti organ.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000505
ZObr člen 93, 93/4, 93/6.. ZSSloV člen 61, 61/1.. ZDR člen 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1, 171, 179.
odpravnina - vojak - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda
Tožnik je zahteval plačilo odpravnine po četrtem odstavku 93. člena ZObr, ker tožena stranka z njim ni podaljšala pogodbe o zaposlitvi iz zdravstvenih razlogov. Četrti odstavek 93. člena ZObr določa, da ima vojak pravico do odpravnine, če je delal v ministrstvu za obrambo najmanj deset let, pa pogodbe o zaposlitvi ne more podaljšati zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov, ki niso posledica njegovega krivdnega ali drugega neustreznega ravnanja. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku pogodba ni bila podaljšana zaradi njegovih zdravstvenih razlogov. Le-te pa niso posledica tožnikovega krivdnega ali drugega neustreznega ravnanja. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine utemeljen.
ZDR-1 člen 33, 34, 36, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 191.. ZJU člen 93, 93/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odsotnost z dela - elementi kaznivega dejanja - nasilje v družini - umik obtožbe
Odsotnost z dela brez opravičila pomeni, da je delavec kršil svojo temeljno obveznost, to je opravljanje dela, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (33. člen ZDR-1), prav tako pa tudi neupoštevanje delodajalčevih navodil (34. člen ZDR-1). Takšna odsotnost z dela pomeni tudi kršitev obveznosti obveščanja delodajalca (36. člen ZDR-1) ter kršitev prepovedi škodljivega ravnanja (37. člen ZDR-1). Pomeni pa tudi kršitev opravljanja dela skladno s prvim odstavkom 93. člena ZJU. Vse to predstavlja odpovedni razlog iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Toženka je tožniku očitala kršitve delovnih obveznosti oziroma obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja nasilja v družini po 191. členu KZ-1. Za to kaznivo dejanje je bil zoper tožnika začet tudi kazenski postopek. Ta je bil sicer zaključen z zavrnitvijo obtožbe zaradi umika obtožbe, kar pa ne pomeni, da je sodišče prve stopnje v postopku ni smelo ugotavljati, ali je imelo tožnikovo ravnanje znake predhodno očitanega kaznivega dejanja. Sodišče je v delovnem sporu vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča. V primeru umika obtožbe pa lahko ugotavlja, ali je imelo ravnanje delavca znake kaznivega dejanja, ne sme pa ugotavljati, ali je bilo kaznivo dejanje tudi dejansko storjeno, ker za to ni pristojno.
Sodišče je ugotovilo, da premoženjske zmožnosti pravdnih strank niso enake, zato je odločilo, da mora mati kriti večji del dekletovih potreb. Takšno stališče ni pravilno. Osredotoči se namreč na višino trenutne plače, a pozabi na oceno pridobitnih zmožnosti toženca. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje vsekakor izhaja, da je tožnik tik pred začetkom tega postopka zaslužil povprečno 843,00 EUR, v izpodbijani sodbi (in trditvah toženca) pa ni najti prav nobenega razloga, ki bi utemeljeval, zakaj ne bi mogel še naprej opravljati izmenskega dela, ki mu je omogočalo boljši zaslužek.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - smiselna uporaba določb pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku
Sodišče prve stopnje nima pravne podlage za uporabo določbe osmega odstavka 163. člena, po kateri še višje sodišče izjemoma s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, ker ZP-1 v 65. členu, ki ureja odločanje sodišča po zahtevi za sodno varstvo, ne določa možnosti, da sodišče prve stopnje razveljavi plačilni nalog.
ZDR-1 člen 85, 109, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 99, 257.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - zagovor
Tožnica je na dan zagovora ob 8.18 uri po elektronski pošti sporočila, da se zagovora zaradi bolezni ne bo udeležila. Pri tem ni pojasnila vzrokov za bolniški stalež, prav tako ni podala pisnega zagovora, ki bi ga sicer lahko podala, pri čemer je sama tudi izpovedala, da se je o primeru dogovarjala z odvetnikom. Tožena stranka je bila dolžna tožnici omogočiti zagovor, ni pa bila dolžna preložiti zagovora, saj ZDR-1 v 109. členu določa kratek prekluzivni rok v 30 dneh od ugotovitve razloga za redno odpoved in bi tožena stranka s preložitvijo zagovora lahko tvegala, da navedeni prekluzivni rok zamudi. Tožena stranka tudi ni bila dolžna tožnico posebej opozoriti na možnost pisnega zagovora, pri čemer je tožnica pred tem bila direktorica tožene stranke, zato je poznala oziroma, je morala poznati določila delovnopravne zakonodaje v zvezi s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Tožnica je večkrat odobrila in izvedla plačilo izvajalcem za storitve, ki niso bile opravljene. S svojim ravnanjem je izpolnila vse znake kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev iz 257. člena KZ-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066271
ZP-1 člen 25, 25/1, 25/2. ZVoz 50, 50/8.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - sankcije za prekršek - razlogi za odvzem predmetov - lastništvo predmeta
Ker je pritožba predlagatelja vložena izključno zaradi neizrečene, vendar s strani predlagatelja predlagane, stranske sankcije odvzema predmeta, je višje sodišče zadevo obravnavalo le glede vprašanja, ali je bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje za vrnitev vozila in za neizrek predlagane sankcije, ali pa bi moralo sodišče poleg glavne sankcije (globe) obdolžencu izreči tudi stransko sankcijo.
Tožeča stranka, ki je sprejela nadomestno izpolnitev, ki je ni vtoževala, in umaknila tožbo, v pravdi za plačilo denarne terjatve ni uspela in sama trpi svoje pravdne stroške.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 7, 7-9, 15, 15/1, 15/1-3,15/2.
odločba o prekršku - obstoj prekrška - opis prekrška - zahteva za sodno varstvo - zakonski znaki prekrška - zavajajoča poslovna praksa - televizijski kviz
Čas, v katerem mora pravna oseba potrošniku izročiti nagrado ali ustrezno nadomestilo, ni zakonski znak prekrška po tretji alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP, na podlagi katere se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik ali podjetnica posameznica, ki uporabi zavajajočo poslovno prakso, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno.
Vsi znaki prekrška po tretji alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP so določeni v ZVPNPP, prav tako se navedena kazenska določba ne sklicuje na splošne pogoje poslovanja posamezne pravne osebe, zato le-ti ne predstavljajo materialne dopolnilne norme, s katero je določen kateri od zakonskih znakov prekrška.
ZPP člen 277, 318, 318/1.. ZDSS-1 člen 39.. ZDR-1 člen 73.
zavrženje tožbe - zamudna sodba - poslovodna funkcija - odpoklic direktorja - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Pravdni stranki sta določili drugačen način prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kot ga določa ZDR-1, pri čemer sta imeli za to podlago v 73. členu ZDR-1. Tožnik je namreč pri toženi stranki opravljal poslovodno funkcijo. Glede na dejstvo, da je tožnik imel sklenjeno managersko pogodbo, ki je določala prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi odpoklica, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila odpoved, ki jo je tožnik prejel zaradi odpoklica, zakonita, saj sta stranki izključili drugačen postopek odpovedi oziroma, podajo odpovedi po določbah ZDR-1.
ZZZDR člen 106, 106/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razmerja med starši in otroki - stiki - ureditev stikov otroka s staršem - otrokova korist - naslov dejanskega prebivališča - fikcija vročitve - odsotnost z naroka - opravičilo odsotnosti z naroka - sodelovanje stranke v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob dejstvu, da v obravnavanem primeru starša mladoletne deklice ne živita (le) ločeno, ampak živita v dveh različnih državah in da je zaradi narave svojega poklica (pilot) nasprotni udeleženec večino časa odsoten, delodajalec pa mesečno vnaprej planira njegove delovne obveznosti, je treba pri načrtovanju stikov postopati skrbno in upoštevati vse dejavnike, ki narekujejo urejanje stikov.
Z naroka za glavno obravnavo je nasprotni udeleženec izostal zaradi službenih obveznosti, svojo odsotnost je opravičil, opravičilo je poslal priporočeno po pošti pred narokom. Pojasnil je tudi, da mora za dopust zaprositi že mesec pred predvideno odsotnostjo do 5. v mesecu. Nobenega od navedenih razlogov prvostopenjsko sodišče pri vodenju postopka ni upoštevalo. Postopek je zaključilo ob odsotnosti nasprotnega udeleženca. S tem mu je onemogočilo sodelovanje v postopku in je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0007050
Ustava RS člen 29. ZKP člen 83, 83/2, 371, 371/1-8. ZNPPol člen 4, 4/1-4.
nedovoljeni dokazi - ugotavljanje identitete obdolženca - pravice obrambe - sojenje v nenavzočnosti - izvedba dokazov - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko je sodišču postal nedosegljiv, je obtoženec sam povzročil situacijo, ko določenih dokazov, ki bi lahko bili njemu v korist, ni bilo moč izvesti in se zato na kršitev pravice do obrambe, ne more uspešno sklicevati.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni stroški postopka
Sodišče prve stopnje je zmotno priznalo 40 točk za predlog za preložitev naroka, saj gre za stroške, ki so nastali po naključju, ki se je primerilo tožeči stranki. Utemeljeno pritožba opozarja tudi na to, da zaprosilo za nadaljevanje naroka ni procesno dejanje, ki bi bilo potrebno v smislu 155. člena ZPP.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 482.. ZGD-1 člen 284.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
stvarna pristojnost - bistvena kršitev določb postopka - gospodarski spor - član nadzornega sveta - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - sejnina
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v delu odločitve glede tožbenega zahtevka za obračun in plačilo sejnin za seje nadzornega odbora, saj je odločilo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno sodišče druge vrste. V primeru sejnin gre za prihodek, vezan na izvrševanje funkcije člana nadzornega sveta, kateremu se skladno z 284. členom ZGD-1 lahko za njegovo delo zagotovi plačilo, kar določi statut ali skupščina. Med strankama ni bilo sporno, da tožnici za sodelovanje na sejah nadzornega sveta v funkciji članice nadzornega sveta plačilo načeloma pripada. Iz 482. člena ZPP izhaja, da gre za gospodarski spor, če gre za spor med družbami in člani organov upravljanja družb, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. Glede na navedeno delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o tožničinem zahtevku za plačilo sejnin za štiri seje nadzornega sveta v skupnem znesku 1.000,00 EUR.
V izredni odpovedi je tožena stranka tožnici očitala, da je spornega dne brez sodelovanja računovodskega servisa sestavila in podpisala izkaz poslovnega izida in bilanco stanja, ki jo je poslala v obravnavo nadzornemu svetu družbe, ta pa jo je uporabil za gospodarsko odločanje. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka ravnala zakonito, ko je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker očitana kršitev pomeni kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Skladno z ustavljeno sodno prakso se šteje, da kolikor ob navedbi zneska prejemka iz delovnega razmerja ni izrecno zapisano, da gre za neto znesek, se šteje, da gre za bruto prejemek, od katerega se plačujejo davki oziroma prispevki. Dogovor v neto znesku šteje za izjemo, ki mora biti izrecno dogovorjena med strankama. Ker v predmetni zadevi v sporazumu ni bilo izrecno zapisano, da gre za neto znesek, od katerega se ne plačujejo davki in prispevki, ni utemeljeno toženčevo zavzemanje za to, da bi mu pripadalo izplačilo celotnega zneska odpravnine na njegov račun ter da bi davke oziroma prispevke na navedeni znesek morala kriti tožeča stranka kot delodajalec oziroma, da bi morala dogovorjeni znesek "obrutiti".
Ker je tožeči stranki kot plačniku davka davčni organ naložil, naj plača davke in prispevke od dogovorjene odpravnine po sporazumu, je prišlo do preplačila iz naslova odpravnine na račun toženca. Glede na to je bila tožeča stranka upravičena, da preplačani del odpravnine terja nazaj od toženca skladno s določbami o neupravičeni pridobitvi 190. člena OZ.
ZDR-1 člen 6, 9, 9/2, 89, 89/1, 89/1-1, 98, 108, 108/6.. OZ člen 288.. - člen 50.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prevoz na delo in z dela - odpravnina - zakonske zamudne obresti
Tožena stranka je izvedla reorganizacijo poslovanja in uvedla avtomatizirano obdelavo podatkov, zaradi česar je odpadla potreba po ročnem vnosu in obdelavi podatkov s strani delavcev iz enote kontrolinga, v kateri je bila zaposlena tožnica. Zato je tožena stranka enoto kontrolinga ukinila in posledično zmanjšala število delavcev na delovnem mestu samostojni analitik, ki ga je zasedala tudi tožnica, z dveh na enega. Del nalog, ki jih je opravljala tožnica, je zaradi uvedbe avtomatizirane obdelave podatkov ukinila, preostale naloge pa je prerazporedila med druge delavce. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
V skladu z drugim odstavkom 9. člena ZDR-1 se s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavce ugodnejše, kot jih določa ta zakon. Zamik izplačila odpravnine za delavca ne pomeni ugodnejše pravice. Določba šestega odstavka 108. člena ZDR-1 ni določena med izjemami, ki so naštete v tretjem odstavku 9. člena ZDR-1, glede katerih je ne glede na drugi odstavek 9. člena ZDR-1 dopuščena drugačna ureditev s kolektivno pogodbo. Zato je sodišče pravilno upoštevalo rok iz šestega odstavka 108. člena ZDR-1 in pri tem tudi pravilo o vrstnem redu vračunavanja iz 288. člena OZ, po katerem se najprej poplačajo stroški, nato obresti, ki so natekle do dneva plačil, morebitni ostanek pa se uporabi za (delno) poplačilo glavnice.
ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/2, 16, 16/1.. ZPIZ-2 člen 6, 429.. ZMEPIZ-1 člen 81.
lastnost zavarovanca - družbenik - poslovodna oseba - izvzem iz obveznega zavarovanja
Obveznost pokojninskega in invalidskega zavarovanja družbenikov, ki so bili hkrati poslovodne osebe, od uveljavitve novele ZPIZ-1C s 1. 1. 2002, obstaja ne glede na dosežen dohodek. Že od tedaj dalje se za družbenike, ki so bili poslovodne osebe, določba 1. odst. 18. člena ZPIZ-1 o izvzemu iz zavarovanja ni uporabljala, kot v skladu z ustaljeno sodno prakso, pravilno razloguje sodišče prve stopnje. S 15. členom ZPIZ-1 sta bili namreč urejeni obvezni zavarovanji dveh kategorij zavarovancev. Torej tistih, ki so samostojno dejavnost opravljali kot edini ali glavni poklic (1. odst.) in tistih, ki so bili družbeniki in hkrati poslovodne osebe gospodarskih družb, če niso bili zavarovani na drugi podlagi (2. odst.). Definicija samozaposlenih iz 8. člena se je nanašala na osebe iz 1. odst. 15. člena ZPIZ-1 in je od uveljavitve novele ZPIZ-1C zavarovanje bilo le za to kategorijo obvezno, če so z dejavnostjo ustvarili dohodek, ki je dosegal vsaj minimalno plačo.
Pri tožnici je bila ugotovljena invalidnost III. kategorije zaradi posledic bolezni in ji je sodišče priznalo pravico do premestitve na drugo delo s stvarnimi razbremenitvami s polnim delovnim časom od 26. 5. 2014 dalje. Tožena stranka v zvezi s tem pravilno opozarja na 401. člen ZPIZ-2. Zavarovancem, ki so bili do uveljavitve pravic po ZPIZ-2 pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic po predpisih, veljavnih do uveljavitve ZPIZ-2, se ne morejo priznati pravice na podlagi II. ali III. kategorije invalidnosti, razen invalidske pokojnine. Sodišče prve stopnje obseg zavarovanja tožnice za širši oziroma ožji obseg ni ugotavljalo. Dejansko stanje je tako ostalo nepopolno ugotovljeno glede odločilnih okoliščin, ki vplivajo na samo odločitev.