stroški pravdnega postopka – umik tožbe – sosporništvo – navadni sosporniki – solidarno plačilo pravdnih stroškov – načelo potrebnosti – odgovor na pritožbo – kontradiktornost – pravica do izjave
Dejstvo, da ima stranka na pritožbeni stopnji pravico do odgovora na pritožbo (zaradi kontradiktornosti) ne pomeni avtomatično, da ti stroški v vsakem primeru bremenijo nasprotno stranko. Treba je namreč ločiti pravico do podaje odgovora na pravno sredstvo nasprotnika ter upravičenosti do nagrade za vložen odgovor na pravno sredstvo. Pri odločanju o tem, kateri stroški se stranki povrnejo, sodišče upošteva le stroške, ki so bili potrebni za pravdo (155. člen ZPP).
unovčenje predmeta lizinga - pogodba o lizingu - subsidiarna obveznost lizingojemalca v primeru uveljavljanja garancije povratnega odkupa - splošni pogoji pogodbe o finančnem leasingu
Ker je bila kot instrument zavarovanja za primer odstopa od lizing pogodbe dogovorjena garancija povratnega odkupa, se je lizingodajalec lahko odločil za unovčenje predmeta lizinga na ta način, da ga je prodal nazaj prodajalcu. Terjatev zoper lizingojemalca je upravičen uveljavljati subsidiarno – za primer in v obsegu, da z unovčenjem povratnega odkupa terjatev ne bi bila poplačana.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/4, 399/4-3, 400, 400/4, 403, 403/1, 403/1-1, 405. ZPP člen 108.
uporaba določb ZPP - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - formalni preizkus
Zaradi tega, ker je v ZFPPIPP-u urejen postopek vsebinskega obravnavanja ugovora proti odpustu obveznosti (405. člen ZFPPIPP), ni mogoče šteti, da je s tem izključena smiselna uporaba določbe 108. člena ZPP, ki ureja postopek v primeru formalno pomanjkljivih vlog.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 45/3, 47, 47/3, 49, 49/1, 49/1-1, 49/1-2,.
izvedensko mnenje – odmera nagrade in stroškov izvedenca – nagrada izvedenca – materialni stroški – izjemno zahtevno mnenje – zahtevno mnenje
V konkretnem primeru gre za cenitev stanovanjske hiše ter oceno možnosti fizične delitve. Po oceni pritožbenega sodišča gre za običajno mnenje in ne za izjemno zahtevno mnenje, kot je izvedencu priznalo sodišče prve stopnje.
delno odvzeta poslovna sposobnost pritožnika - pravne posledice vložene pritožbe
Ker oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za samostojno nastopanje v sodnih postopkih, ne more sama opravljati procesnih dejanj, ima to za posledico, da izjava volje, ki jo je podala v svoji pritožbi, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic.
plačilo sodne takse za pritožbo – odmera sodne takse – delno izpodbijanje odločbe – vrednost spornega predmeta – vrednost izpodbijanega dela sodbe – sosporništvo
Tožnik s pritožbo zahteva spremembo izpodbijane sodbe, in sicer zoper prvega toženca tako, da se mu prisodi še 3.000,00 EUR, zoper drugo toženko pa tako, da ji sodišče naloži, da mu nerazdelno s prvim tožencem plača 6.500,00 EUR. Izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje ni le 3.000,00 EUR, ampak 6.500,00 EUR.
ZP-1 člen 25, 25/1. ZPrcP člen 105, 105/3,105/3-3. ZVoz člen 50, 50/8.
odvzem predmetov - lastnik motornega vozila - skupna lastnina zakoncev
Pri odločanju za izrek stranske sankcije odvzema vozila mora sodišče upoštevati lastništvo kot izhaja iz uradnih evidenc. V postopku o prekršku glede odločanja o pogojih za izrek te stranske sankcije se ne more opirati na trditve o stvarnopravnih in obligacijskopravnih razmerjih med lastnikom in uporabnikom. Za potrebe postopka o prekršku in odločanja o izreku stranske sankcije odvzema motornega vozila so zato neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih zagovornik izpostavlja, da je zaseženo vozilo skupno premoženje obdolženca in njegove izvenzakonske partnerice, ker je bilo kupljeno s sredstvi pridobljenimi z delom v času trajanja izvenzakonske skupnosti.
stranska intervencija – intervencijski interes – obvestilo o pravdi – obvestitev drugega o pravdi – vstop intervenienta v pravdo
V zemljiški knjigi je kot lastnica spornih zemljišč sicer vpisana toženka, ki pa oporeka svoji pasivni legitimaciji. Priznava, da je dejanska lastnica pritožnica, zato je tudi predlagala, naj jo sodišče obvesti o pravdi (204. člen ZPP). Če bi se toženka (morebiti) slabo pravdala in bi tožnik v pravdi uspel, se pritožnica s pravnomočno sodbo ugotovljeni lastninski pravici tožnika ne bi mogla več zoperstaviti. Očitno je torej, da izid spora med strankama vpliva na njen materialnopravni položaj, zato ji ni mogoče odrekati pravice do udeležbe v postopku.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 1, 2, 48, 49, 51.
izvedenec – nagrada – zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije – pravica do nagrade – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – pripombe na izvedensko mnenje – obrazloženost pritožbe
Izvedencu bi bilo za podano izvedensko mnenje mogoče odreči plačilo, če ne bi odgovoril na vprašanja, ki mu jih je postavilo sodišče ali če bi šlo za očitno neskrbno in nestrokovno izdelano mnenje. Pritožba ne opredeli, zakaj naj bi bile strokovne metode, ki jih je uporabil izvedenec, v nasprotju s pravili stroke.
Nadzor nad voznikom, ki vozi tovorno vozilo s strani delodajalca, kot samostojnega podjetnika, je potrebno razlagati razumno in ne preohlapno, kot to na abstraktni ravni trdi pritožba, ki v tem delu nima prav. V primerih, kot je obravnavani, ko voznik tovornega vozila prične z vožnjo in je običajno v tovornem vozilu tudi sam, brez svojega delodajalca, si namreč ni mogoče zamisliti nadzora, ki ga pritožba v navedbah izpostavlja drugače kot tako, da bi moral takega voznika v konkretnem primeru delodajalec neposredno nadzorovati, torej biti tudi fizično z njim zgolj zato, da bi nadzoroval njegovo delo in ravnanje, kot poklicnega voznika (tudi pri pravilni in natančni uporabi kartice za tahograf), kar pa je absolutno nesprejemljivo in nerazumno.
SPZ člen 8. ZFPPIPP člen 310, 310/3, 311, 311/3, 329, 329/1, 330.
izločitvena pravica – sestavina nepremičnine – pritiklina – premičnine za funkcionalno delovanje nepremičnine
Iz določbe 8. člena SPZ izhaja, da vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, je sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače.
Premičnine so del nepremičnine, če so z njo trajno spojene ali so nujne na njeno funkcionalno delovanje. V konkretnem primeru gre zgolj za premičnine, ki so namenjene bivanju v nepremičnini in niso trajno spojene z njo. Njihova funkcionalnost v povezavi z uporabo nepremičnine prav tako ni podana, saj je nepremičnina uporabna tudi, če se našteti predmeti (spalno pohištvo, posteljnina, stenske ure in tako dalje) odstranijo v primeru potrditve izločitvene pravice.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39.
odmera stroškov in nagrade izvedencu – pravilnost izvedenskega mnenja
Pravilnost izvedenčevega mnenja ni kriteriji za presojo njegove nagrade, preko te pa pritožnica tudi ne more doseči preliminarnega preverjanja ugotovljenega dejanskega stanja. Ker je izvedenec po presoji razpravljajoče sodnice naloženo mu nalogo zadovoljivo opravil, mu v skladu s Pravilnikom pripada nagrada in je upravičen do povračila stroškov.
plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - popoln predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker sodišče samo iz javno dostopnih v evidenc ne more videti stanja na transakcijskih računih, je seveda zato dolžnost predlagatelja, da sam navede te podatke, zmotno pa je stališče pritožbe, da bi sodišče lahko zahtevalo podatke od organizacij za plačilni promet, saj to ni dolžno, ker ga zakon zavezuje zgolj k temu, da pridobi javno dostopne podatke, kar pa podatek o stanju na TRR ni.
Sodišče bi le v primeru, če bi predlagatelj podatke posredoval, pa bi dvomilo v njihovo resničnost, po uradni dolžnosti podatke preverilo, kar je skladno z desetim odstavkom 12.a člena ZST-1. V okoliščinah konkretnega primera, ko predlagatelj podatkov ni posredoval, pa niti ni imelo kaj preverjati.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 482.. ZGD-1 člen 284.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
stvarna pristojnost - bistvena kršitev določb postopka - gospodarski spor - član nadzornega sveta - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - sejnina
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v delu odločitve glede tožbenega zahtevka za obračun in plačilo sejnin za seje nadzornega odbora, saj je odločilo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno sodišče druge vrste. V primeru sejnin gre za prihodek, vezan na izvrševanje funkcije člana nadzornega sveta, kateremu se skladno z 284. členom ZGD-1 lahko za njegovo delo zagotovi plačilo, kar določi statut ali skupščina. Med strankama ni bilo sporno, da tožnici za sodelovanje na sejah nadzornega sveta v funkciji članice nadzornega sveta plačilo načeloma pripada. Iz 482. člena ZPP izhaja, da gre za gospodarski spor, če gre za spor med družbami in člani organov upravljanja družb, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. Glede na navedeno delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o tožničinem zahtevku za plačilo sejnin za štiri seje nadzornega sveta v skupnem znesku 1.000,00 EUR.
V izredni odpovedi je tožena stranka tožnici očitala, da je spornega dne brez sodelovanja računovodskega servisa sestavila in podpisala izkaz poslovnega izida in bilanco stanja, ki jo je poslala v obravnavo nadzornemu svetu družbe, ta pa jo je uporabil za gospodarsko odločanje. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka ravnala zakonito, ko je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker očitana kršitev pomeni kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, ZZVZZ člen 87.
trditvena podlaga - dokazovanje z izvedencem - informativni dokaz - razpravno načelo - pomanjkanje razlogov o določnih dejstvih
Tudi dokaz z izvedencem je namenjen dokazovanju obstoja (ali neobstoja) določenega zatrjevanega dejstva in na načelni ravni tudi za ta dokaz velja, da ga ni dopustno izvajati v informativne namene - torej z namenom, da se ugotovi neko dejstvo, ki ga stranke niso zatrjevale. Le izjemoma sodna praksa dopušča, da stranka šele na podlagi ugotovitev in mnenja izvedenca oblikuje (povzame) trditve o pravnorelevantnih dejstvih, ampak to zgolj v primeru zahtevnih strokovnih vprašanj, glede katerih strankam ni mogoče očitati, da bi jih ob uporabi ustrezne skrbnosti morale poznati in jih določno zatrjevati že pred izvajanjem dokaza z izvedencem.
Skladno z ustavljeno sodno prakso se šteje, da kolikor ob navedbi zneska prejemka iz delovnega razmerja ni izrecno zapisano, da gre za neto znesek, se šteje, da gre za bruto prejemek, od katerega se plačujejo davki oziroma prispevki. Dogovor v neto znesku šteje za izjemo, ki mora biti izrecno dogovorjena med strankama. Ker v predmetni zadevi v sporazumu ni bilo izrecno zapisano, da gre za neto znesek, od katerega se ne plačujejo davki in prispevki, ni utemeljeno toženčevo zavzemanje za to, da bi mu pripadalo izplačilo celotnega zneska odpravnine na njegov račun ter da bi davke oziroma prispevke na navedeni znesek morala kriti tožeča stranka kot delodajalec oziroma, da bi morala dogovorjeni znesek "obrutiti".
Ker je tožeči stranki kot plačniku davka davčni organ naložil, naj plača davke in prispevke od dogovorjene odpravnine po sporazumu, je prišlo do preplačila iz naslova odpravnine na račun toženca. Glede na to je bila tožeča stranka upravičena, da preplačani del odpravnine terja nazaj od toženca skladno s določbami o neupravičeni pridobitvi 190. člena OZ.
pogodba o zaposlitvi - delovno mesto - plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnik je dejansko, ne le formalno, zasedal delovno mesto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
URS člen 25.. ZPP člen 11, 19, 86, 86/3, 86/4, 91, 333, 377.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - denarna kazen - zloraba pravice do sodnega varstva
Dejanja, ki pomenijo zlorabo, so protipravna in zato ne morejo uživati pravnega varstva, kakor izhaja iz sklepa Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-3427/07-34, U-I-287/07-24 z dne 6. 11. 2008. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da toženkin način izvrševanja pravice do pravnega sredstva - njeno vlaganje vsebinsko praznih pravnih sredstev in obravnavanje ter pojasnjevanje enih in istih procesnih vprašanj pomeni zlorabo. To ni namen pravice do pravnega sredstva in nasprotuje načelu vestnosti in poštenja. Konkreten dejanski stan norme iz 11. člena ZPP je bil izpolnjen, sankcija denarne kazni pa zato utemeljeno izrečena.