plačilo sodne takse za pritožbo – odmera sodne takse – delno izpodbijanje odločbe – vrednost spornega predmeta – vrednost izpodbijanega dela sodbe – sosporništvo
Tožnik s pritožbo zahteva spremembo izpodbijane sodbe, in sicer zoper prvega toženca tako, da se mu prisodi še 3.000,00 EUR, zoper drugo toženko pa tako, da ji sodišče naloži, da mu nerazdelno s prvim tožencem plača 6.500,00 EUR. Izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje ni le 3.000,00 EUR, ampak 6.500,00 EUR.
ZP-1 člen 25, 25/1. ZPrcP člen 105, 105/3,105/3-3. ZVoz člen 50, 50/8.
odvzem predmetov - lastnik motornega vozila - skupna lastnina zakoncev
Pri odločanju za izrek stranske sankcije odvzema vozila mora sodišče upoštevati lastništvo kot izhaja iz uradnih evidenc. V postopku o prekršku glede odločanja o pogojih za izrek te stranske sankcije se ne more opirati na trditve o stvarnopravnih in obligacijskopravnih razmerjih med lastnikom in uporabnikom. Za potrebe postopka o prekršku in odločanja o izreku stranske sankcije odvzema motornega vozila so zato neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih zagovornik izpostavlja, da je zaseženo vozilo skupno premoženje obdolženca in njegove izvenzakonske partnerice, ker je bilo kupljeno s sredstvi pridobljenimi z delom v času trajanja izvenzakonske skupnosti.
stranska intervencija – intervencijski interes – obvestilo o pravdi – obvestitev drugega o pravdi – vstop intervenienta v pravdo
V zemljiški knjigi je kot lastnica spornih zemljišč sicer vpisana toženka, ki pa oporeka svoji pasivni legitimaciji. Priznava, da je dejanska lastnica pritožnica, zato je tudi predlagala, naj jo sodišče obvesti o pravdi (204. člen ZPP). Če bi se toženka (morebiti) slabo pravdala in bi tožnik v pravdi uspel, se pritožnica s pravnomočno sodbo ugotovljeni lastninski pravici tožnika ne bi mogla več zoperstaviti. Očitno je torej, da izid spora med strankama vpliva na njen materialnopravni položaj, zato ji ni mogoče odrekati pravice do udeležbe v postopku.
SPZ člen 8. ZFPPIPP člen 310, 310/3, 311, 311/3, 329, 329/1, 330.
izločitvena pravica – sestavina nepremičnine – pritiklina – premičnine za funkcionalno delovanje nepremičnine
Iz določbe 8. člena SPZ izhaja, da vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, je sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače.
Premičnine so del nepremičnine, če so z njo trajno spojene ali so nujne na njeno funkcionalno delovanje. V konkretnem primeru gre zgolj za premičnine, ki so namenjene bivanju v nepremičnini in niso trajno spojene z njo. Njihova funkcionalnost v povezavi z uporabo nepremičnine prav tako ni podana, saj je nepremičnina uporabna tudi, če se našteti predmeti (spalno pohištvo, posteljnina, stenske ure in tako dalje) odstranijo v primeru potrditve izločitvene pravice.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/4, 399/4-3, 400, 400/4, 403, 403/1, 403/1-1, 405. ZPP člen 108.
uporaba določb ZPP - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - formalni preizkus
Zaradi tega, ker je v ZFPPIPP-u urejen postopek vsebinskega obravnavanja ugovora proti odpustu obveznosti (405. člen ZFPPIPP), ni mogoče šteti, da je s tem izključena smiselna uporaba določbe 108. člena ZPP, ki ureja postopek v primeru formalno pomanjkljivih vlog.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 45/3, 47, 47/3, 49, 49/1, 49/1-1, 49/1-2,.
izvedensko mnenje – odmera nagrade in stroškov izvedenca – nagrada izvedenca – materialni stroški – izjemno zahtevno mnenje – zahtevno mnenje
V konkretnem primeru gre za cenitev stanovanjske hiše ter oceno možnosti fizične delitve. Po oceni pritožbenega sodišča gre za običajno mnenje in ne za izjemno zahtevno mnenje, kot je izvedencu priznalo sodišče prve stopnje.
delno odvzeta poslovna sposobnost pritožnika - pravne posledice vložene pritožbe
Ker oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za samostojno nastopanje v sodnih postopkih, ne more sama opravljati procesnih dejanj, ima to za posledico, da izjava volje, ki jo je podala v svoji pritožbi, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic.
Nadzor nad voznikom, ki vozi tovorno vozilo s strani delodajalca, kot samostojnega podjetnika, je potrebno razlagati razumno in ne preohlapno, kot to na abstraktni ravni trdi pritožba, ki v tem delu nima prav. V primerih, kot je obravnavani, ko voznik tovornega vozila prične z vožnjo in je običajno v tovornem vozilu tudi sam, brez svojega delodajalca, si namreč ni mogoče zamisliti nadzora, ki ga pritožba v navedbah izpostavlja drugače kot tako, da bi moral takega voznika v konkretnem primeru delodajalec neposredno nadzorovati, torej biti tudi fizično z njim zgolj zato, da bi nadzoroval njegovo delo in ravnanje, kot poklicnega voznika (tudi pri pravilni in natančni uporabi kartice za tahograf), kar pa je absolutno nesprejemljivo in nerazumno.
unovčenje predmeta lizinga - pogodba o lizingu - subsidiarna obveznost lizingojemalca v primeru uveljavljanja garancije povratnega odkupa - splošni pogoji pogodbe o finančnem leasingu
Ker je bila kot instrument zavarovanja za primer odstopa od lizing pogodbe dogovorjena garancija povratnega odkupa, se je lizingodajalec lahko odločil za unovčenje predmeta lizinga na ta način, da ga je prodal nazaj prodajalcu. Terjatev zoper lizingojemalca je upravičen uveljavljati subsidiarno – za primer in v obsegu, da z unovčenjem povratnega odkupa terjatev ne bi bila poplačana.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 1, 2, 48, 49, 51.
izvedenec – nagrada – zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije – pravica do nagrade – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – pripombe na izvedensko mnenje – obrazloženost pritožbe
Izvedencu bi bilo za podano izvedensko mnenje mogoče odreči plačilo, če ne bi odgovoril na vprašanja, ki mu jih je postavilo sodišče ali če bi šlo za očitno neskrbno in nestrokovno izdelano mnenje. Pritožba ne opredeli, zakaj naj bi bile strokovne metode, ki jih je uporabil izvedenec, v nasprotju s pravili stroke.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39.
odmera stroškov in nagrade izvedencu – pravilnost izvedenskega mnenja
Pravilnost izvedenčevega mnenja ni kriteriji za presojo njegove nagrade, preko te pa pritožnica tudi ne more doseči preliminarnega preverjanja ugotovljenega dejanskega stanja. Ker je izvedenec po presoji razpravljajoče sodnice naloženo mu nalogo zadovoljivo opravil, mu v skladu s Pravilnikom pripada nagrada in je upravičen do povračila stroškov.
stroški pravdnega postopka – umik tožbe – sosporništvo – navadni sosporniki – solidarno plačilo pravdnih stroškov – načelo potrebnosti – odgovor na pritožbo – kontradiktornost – pravica do izjave
Dejstvo, da ima stranka na pritožbeni stopnji pravico do odgovora na pritožbo (zaradi kontradiktornosti) ne pomeni avtomatično, da ti stroški v vsakem primeru bremenijo nasprotno stranko. Treba je namreč ločiti pravico do podaje odgovora na pravno sredstvo nasprotnika ter upravičenosti do nagrade za vložen odgovor na pravno sredstvo. Pri odločanju o tem, kateri stroški se stranki povrnejo, sodišče upošteva le stroške, ki so bili potrebni za pravdo (155. člen ZPP).
plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - popoln predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker sodišče samo iz javno dostopnih v evidenc ne more videti stanja na transakcijskih računih, je seveda zato dolžnost predlagatelja, da sam navede te podatke, zmotno pa je stališče pritožbe, da bi sodišče lahko zahtevalo podatke od organizacij za plačilni promet, saj to ni dolžno, ker ga zakon zavezuje zgolj k temu, da pridobi javno dostopne podatke, kar pa podatek o stanju na TRR ni.
Sodišče bi le v primeru, če bi predlagatelj podatke posredoval, pa bi dvomilo v njihovo resničnost, po uradni dolžnosti podatke preverilo, kar je skladno z desetim odstavkom 12.a člena ZST-1. V okoliščinah konkretnega primera, ko predlagatelj podatkov ni posredoval, pa niti ni imelo kaj preverjati.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000730
ZDSS-1 člen 36, 38, 38/1.. ZDR člen 43, 184.. OZ člen 131, 179.. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Tožnik se je poškodoval pri delu, ko mu je kamnita plošča nagrobnika stisnila prst desne roke. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da ne gre za objektivno odgovornost tožene stranke, saj nagrobna plošča sama po sebi ni nevarna stvar, tudi dejavnost urejanja grobov ni nevarna dejavnost.
Izvedenec za varstvo pri delu je pojasnil, da sicer ne obstaja predpis, ki bi določal, kako se varno odstranjuje nagrobne plošče, da pa obstajajo temeljna načela varstva pri delu, ki jih delodajalec mora upoštevati. Delodajalec kot vodja del bi moral delo organizirati tako, da bi ga lahko tožnik in sodelavec varno opravila. Izvedenec je pri tem ugotovil, da tožena stranka ni izkazala programa usposabljanja in potrdila o preizkusu praktične usposobljenosti, ko izvajalec usposabljanja pokaže, kako mora delavec varno opravljati delo in kakšne pripomočke more ob tem uporabljati. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je za nastalo škodo odgovorna tožena stranka v višini 90 %, tožnik pa le 10 %.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023459
KZ člen 26, 26/1, 244, 244/1, 244/2. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 167, 167/2.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - enoosebna družba - storilec in oškodovanec v isti osebi - zahteva za preiskavo - obstoj utemeljenega suma - namen preiskave
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki pravilno ugotavlja, da nesoglasje preiskovalne sodnice temelji na zmotnem stališču, da ni mogoče storiti kaznivega dejanja iz člena 244 KZ in zato tudi ne po členu 240 KZ-1 zato, ker ne more biti storilec in oškodovanec v isti osebi, če ima gospodarska družba le enega družbenika. Takšno stališče je namreč zmotno, saj ga ovrže novejša sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki ima podlago tudi v Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), kar pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v razlogih napadenega sklepa.
smrt obdolženca - ustavitev postopka - premoženjskopravni zahtevek - napotitev na pravdo
Po členu 139 ZKP se kazenski postopek s sklepom ustavi, če se med postopkom ugotovi, da je obdolženec umrl. Smrt obdolženca je procesna ovira, zaradi katere kazenskega postopka ni mogoče voditi. Ta določba se uporablja v vseh fazah kazenskega postopka, in sicer od njegove uvedbe do pravnomočnosti odločbe.
Tožeča stranka, ki je sprejela nadomestno izpolnitev, ki je ni vtoževala, in umaknila tožbo, v pravdi za plačilo denarne terjatve ni uspela in sama trpi svoje pravdne stroške.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066271
ZP-1 člen 25, 25/1, 25/2. ZVoz 50, 50/8.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - sankcije za prekršek - razlogi za odvzem predmetov - lastništvo predmeta
Ker je pritožba predlagatelja vložena izključno zaradi neizrečene, vendar s strani predlagatelja predlagane, stranske sankcije odvzema predmeta, je višje sodišče zadevo obravnavalo le glede vprašanja, ali je bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje za vrnitev vozila in za neizrek predlagane sankcije, ali pa bi moralo sodišče poleg glavne sankcije (globe) obdolžencu izreči tudi stransko sankcijo.