ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086956
OZ člen 131, 171, 171/1, 243, 243/1, 783. ZPP člen 285.
povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost odvetnika – mandatna pogodba – dolžnostno ravnanje – dolžna skrbnost – skrbnost dobrega strokovnjaka – vzročna zveza – javna dražba – sklep o domiku – rok za položitev kupnine – ustavitev izvršbe – vračilo kupnine – obvestilo stranki – opustitev vložitve pritožbe – možnosti za uspeh – nedosegljivost stranke – soprispevek oškodovanca – višina škode – predvidljivost škode – materialno procesno vodstvo
Tožnik toženki očita, da ga o sklepu o ustavitvi postopka ni pravočasno obvestila in je opustila vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka, s katero bi uspela. Glede na pomembnost zadeve za tožnika, kratkost pritožbenega roka (osem dni) ter dejstvo, da je tožnik toženko obvestil, da je kupnino za nepremičnini plačal, je materialnopravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da toženka, ker ni uporabila (tudi) telefonske komunikacije preko A. A., ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka v skladu z določilom 783. člena OZ. Drži, da je v sklepu o ustavitvi sodišče prve stopnje navedlo, da tožnik kupnine ni plačal, vendar pa glede na to, da je bila toženka s strani tožnika že pred tem seznanjena z dejstvom, da je tožnik kupnino plačal, bi lahko dvom glede plačila kupnine odpravila bodisi s tem, da bi to okoliščino preverila preko telefona ali z vpogledom v spis oziroma vložila pritožbo, saj je razpolagala s tožnikovim podatkom o plačani kupnini.
Za presojo predvidljivosti škode je ključen trenutek kršitve pogodbe v letu 2009, torej vrednost nepremičnine, ki jo je toženka lahko pričakovala ob kršitvi leta 2009. Tega odločilnega dejstva, koliko je znašala vrednost nepremičnine ob kršitvi pogodbe, sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča v postopku ni ugotavljalo, saj je pri oceni za dolžnika predvidljive škode napačno izhajalo iz sedanje vrednosti nepremičnine.
predlog za nadomestitev soglasja za pokop - tehtanje interesov udeležencev postopka - ravnanje s posmrtnimi ostanki - volja pokojnika - pravica do pietete - pravica do duševne integritete bližnjih - ureditvena začasna odredba - reverzibilna začasna odredba
Obravnavana nepravdna zadeva se dotika občutljivih vprašanj ravnanja s posmrtnimi ostanki, upoštevanja volje pokojnika, pravice do pietete, pa tudi pravice do duševne integritete bližnjih oziroma njihovega osebnega čustvovanja in notranjega osebnega življenja. Vse navedeno je varovano v okviru osebnostne pravice do duševne integritete, ki je del zasebnosti vsakega posameznika. Osebnostne pravice in zasebnost so varovani s 35. členom Ustave.
Navedeni materialnopravni okvir narekuje skrbno presojo interesov udeležencev postopka skozi prizmo njunih osebnostnih pravic, ob ustreznem upoštevanju izrecno izražene poslednje volje pokojnika ter ovrednotenju položaja nasprotne udeleženke kot najemnice groba. Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče kljub zavzetemu stališču, da sta želja pokojnika in volja najemnice groba (nasprotna udeleženka) enako pomembni, ni opravilo vsebinske presoje (tehtanja) interesov udeležencev tega postopka.
Ravno zaradi te kolizije je treba ob upoštevanju raznolikosti življenjskih primerov in z doslednim spoštovanjem osebnostnih pravic (pravice do pietete) obeh udeležencev postopka pazljivo presojati, komu dati v obravnavanem primeru prednost, hkrati pa ustrezno upoštevati razumljivo in naravno željo pokojnika, da bi bil pokopan v družinskem grobu (kjer sta pokopana starša in brat). Tudi zatrjevani izjemno slabi odnosi med družinama predlagatelja in nasprotne udeleženke, ki jih slednja opisuje v odgovoru na pritožbo, so lahko relevantni, če se bodo izkazali za resnične, saj bi „prisilni“ negativno vplival na vse vidike pravice do pietete.
Ureditvena začasna odredba je dopustna ob upoštevanju strogih pogojev glede izkazane nevarnosti nasilja ali nenadomestljive škode in ob hkratnem tehtanju interesov strank postopka. To zahteva tudi presojo, ali bi bila začasna odredba reverzibilna: ali bi se kljub izdani začasni odredbi in izpolnitvi kasneje po končni odločbi, če bi bila ta zavrnilna, lahko vzpostavilo prejšnje stanje.
Tožnica je mlada ženska, pooperativne brazgotine jo motijo in negativno vplivajo na njeno samozavest. Iz tega naslova ji je priznana odškodnina v višini 1,9 PMNP.
Primarni strah je strah, ki nastane neposredno ob škodnem dogodku. Tožnica je sama izpovedala, da je po nezgodi prišla k zavesti šele v bolnišnici.
Tožnica je imela dodeljenega odvetnika na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči, zato je sodišče njegove stroške pravilno odmerilo z uporabo 36. člena ZOdvT). Ker za odmero nagrade na podlagi 12. člena ZOdvT ni zakonske podlage, ni utemeljeno tožničino pritožbeno stališče, da sodišče ne bi smelo njenih pravdnih stroškov odmeriti v skladu s 36. členom ZOdvT.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3.
denacionalizacija – zavezanec za vrnitev nepremičnine – nemožnost uporabe – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja – gozd – višina nadomestila – metoda ovrednotenja izgubljene koristi – izvedensko mnenje – odmera nagrade in stroškov izvedenca – materialni stroški
Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je bilo izvedensko mnenje tretjega izvedenca celovito in prepričljivo. Izvedenec je namreč v zadostni meri pojasnil, zakaj ugotavljanje količine posekanega lesa na licu mesta ni več mogoče. Izračun je tako temeljil na podatkih Zavoda za gozdove Slovenije, glede kvalitete lesa in njegove cene pa na podatkih Statističnega urada RS.
Tretji odstavek 45. člena Pravilnika določa izvedenčevo pravico do povračila ostalih materialnih stroškov v zvezi z izvedenskim delom, ki se ovrednotijo največ do višine 15 odstotkov od odmerjene nagrade. Citirani odstotek je zgornja meja materialnih stroškov, ki krijejo stroške, povezane z izdelavo in posredovanjem izdelanega mnenja sodišču.
ZNP člen 5, 5/2, 46. ZZZDR člen 209, 209/1, 211, 212.
odvzem poslovne sposobnosti – delni odvzem poslovne sposobnosti – skrbnik za posebni primer – postavitev skrbnika za posebni primer – začasni skrbnik
Kot to predvideva 46. člen ZNP, je udeleženec v postopku za odvzem poslovne sposobnosti vedno tudi skrbnik osebe, ki naj se ji takšna sposobnost odvzame. Slednji ima v postopku, kot je predmetni, položaj obveznega in hkrati samostojnega udeleženca, ki ni zastopnik ali pooblaščenec osebe, v zvezi s katero postopek teče, in ki mora biti zaradi varovanja njenega položaja prisoten ne glede na to, ali ima slednja v postopku pooblaščenca, in ne glede na dolžnosti, ki jih ima (v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZNP) v tem oziru tudi samo sodišče.
nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - izsledki telefonskih pogovorov med odvetnikom in stranko - varovanje poklicne tajnosti - zaupnost razmerja med odvetnikom in stranko - odvetnik kot privilegirana priča
1. Pritožnik sicer nima prav, da je sodišče prve stopnje, ko teh dokazov ni izločilo, zaobšlo in izvotlilo pravico priviligirane priče (S.H.), da se odpove pričanju, saj ima S.H. v obravnavani zadevi status obtoženca, ima pa prav, da je prikriti preiskovalni ukrep na podlagi katerega so bili pridobljeni zgoraj navedeni dokazi, posegel tudi v položaj odvetnika kot priviligirane priče, saj naj bi šlo za podatke, za katere velja dolžnost varovanja poklicne tajnosti, ko se je odvetnik z njimi seznanil pri opravljanju svojega poklica ter so se nanašali (tudi) na obrambo obtoženega V.H., torej gre za položaj, ko se s prikritim ukrepom zberejo podatki o komunikaciji med odvetnikom in stranko.
2. Ker sodišče ne sme opreti svoje odločbe na podatke, posnetke, sporočila in dokazila, če gre za take podatke, ki ustrezajo kriterijem iz 237. člena ZKP (v zvezi s petim odstavkom 154. člena ZKP), je potrebno take dokaze iz spisa izločiti že po uradni dolžnosti (drugi odstavek 83. člena ZKP v zvezi s tretjim odstavkom 285.e člena ZKP).
premoženjska škoda – soprispevek – starost oškodovanke
Tožnica neutemeljeno oporeka svoji sokrivdi za nastalo škodo. Kupec gotovo sme pričakovati varnost pri nakupovanju, kar pa ne pomeni, da lahko zanemari najbolj elementarno pozornost in previdnost, ki se pričakujeta od vsakega razumnega človeka, tudi takrat, ko ga morda pritegne ali zmoti vsiljivo trgovsko oglaševanje. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na tožničino starost. Tožnica je bila namreč v času škodnega dogodka stara (šele) 73 let, ni bila gibalno ovirana in, kot je sama priznala, ni imela težav z vidom. Poleg tega je sporni reklamni pano opazila že ob svojih prejšnjih obiskih v isti trgovini, kjer je redna stranka. Sodeč po fotografijah, na katere se opira izpodbijana sodba, je ob panoju dovolj prostora za nemoteno hojo mimo. Materialnopravno pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da sporni reklamni pano oziroma njegov podstavek ni pomenil nepredvidljive ovire, ki se ji tožnica ob zadostni skrbnosti ne bi mogla izogniti. Povsem upravičeno je tožnici zato pripisalo 50 % prispevek k nastanku škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0086939
OZ člen 925, 925/3, 925/4, 926, 926/1, 937, 937/1, 937/6, 946.
zavarovalna pogodba – sklenitev zavarovalne pogodbe – zavarovalno kritje – začetek zavarovalnega kritja – dan začetka zavarovanja – plačilo premije – splošni pogoji zavarovanja – zavarovalna polica – vsebina zavarovalne police – trajanje zavarovanja – doba kritja
Za nastop zavarovalnega jamstva je odločilen materialni začetek zavarovalnega razmerja, ki je lahko v pogodbi v naprej dogovorjen z določenim koledarskim dnem ali pogojen s kakšnim dogodkom. V konkretnem primeru je bil ta dogovorjen od 31. 12. 2014 dalje oziroma upoštevajoč 27. člen Splošnih pogojev za premoženjsko zavarovanje PZ-13 od 24. ure dneva, ki je v zavarovalni polici označen kot začetek zavarovanja (31. 12 .2014), če je v 30-tih dneh od tega dne plačana zavarovalna premija, sicer pa po izteku 24 ur od dneva, ko je plačilo prejeto. Te določbe splošnih pogojev ni mogoče razlagati tako, da predčasno plačilo premije lahko vpliva na materialni začetek zavarovalnega razmerja oziroma na tek zavarovalnega jamstva, za kar se zavzema pritožba. Po določilu 946. člena OZ je namreč za učinkovanje zavarovalne pogodbe bistven trenutek, ki je v polici označen kot dan začetka zavarovanja, in pogodba učinkuje od 24 ure dneva, ki je kot tak dan označen v polici, vse do konca zadnjega dneva časa, za katerega je zavarovanje sklenjeno.
ločitev zapuščine – zahteva upnikov za ločitev zapuščine – pogoji za ločitev zapuščine – ločena zapuščina – ločitev dela zapuščine – prekinitev zapuščinskega postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – sklep o dedovanju – predmet dedovanja – premoženje zapustnika – dolgovi
Predlog za ločitev zapuščine se po stališču pravne teorije in sodne prakse lahko nanaša zgolj na celotno zapuščinsko premoženje in ne morebiti samo na njegov del. Enako velja za sklep o ločitvi zapuščine: ukrep je mogoče odrediti le zoper celotno zapuščinsko premoženje in ne samo zoper njegove posamezne dele.
Sklepa o dedovanju, dokler sklep o ločitvi učinkuje, ni mogoče izdati. Ker institut ločitve zapuščine s samo izdajo sklepa o ločitvi zapuščine še ne bo dosegel svojega namena, to je poplačila upnice, bo sodišče slednjo moralo napotiti, da v določenem roku sproži (oziroma nadaljuje) ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve. V tem primeru bo smiselna tudi prekinitev zapuščinskega postopka do zaključka (izvršilnega) postopka (oziroma do poteka roka). Šele, ko bodo prenehali razlogi za ločitev zapuščine (s poplačilom terjatve ali njenim ustreznim zavarovanjem) ali bo potekel rok za uveljavljanje terjatve, bo sodišče z zapuščinskim postopkom lahko nadaljevalo in odločilo, da morebiten ostanek zapuščinskega premoženja podeduje dedič.
izvedba dokazov - zaslišanje stranke - zaslišanje priče - ni dokaznega pravila - zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza - upravičen razlog
Nobenega „dokaznega pravila“ torej ni, ki bi terjalo ali utemeljevalo, da sodišče najprej zasliši pravdni stranki, šele nato priče, še posebej pa nobenega dokaznega pravila, ki bi opravičevalo zavrnitev drugih dokazov, če stranka onemogoči lastno zaslišanje.
Obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov, a zgrešeno stališče o tem, da je treba najprej zaslišati pravdni stranki in šele nato priče, ni tak upravičen razlog.
sklep o dedovanju – obvezne sestavine sklepa o dedovanju – podatki o obsegu zapuščine – nepremičnina – identifikacijski znak nepremičnine – opisno označevanje nepremičnine – izjema
Vse nepremičnine, ki spadajo v zapuščino, morajo biti v sklepu o dedovanju označene tako, kot so evidentirane v zemljiški knjigi. Izjemoma in le začasno je dopustno opisno označevanje, če za obravnavane nepremičnine, ki tvorijo zapuščinsko maso, še ni oziroma dokler ni opravljena katastrska odmera.
SODNE TAKSE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0080279
ZST-1 člen 39. ZDen člen 71, 71/1, 72, 72/2.
plačilo sodne takse – odškodnina zaradi neuporabe vrnjenega premoženja
Določba prvega odstavka 71. člena ZDen, po katerem stranke v postopku denacionalizacije ne plačujejo taks, se nanaša zgolj na postopke denacionalizacije. Postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe, katerega pravna podlaga je podana v 72. členu ZDen, ne predstavlja denacionalizacijskega postopka oziroma denacionalizacijskega razmerja, marveč posebno odškodninsko razmerje.
ZFPPIPP člen 132, 275, 275/4, 277, 277/1, 277/2. ZPP člen 13, 206.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojni zahtevek – ugovor izpodbojnosti – rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – res iudicata – navidezna pogodba – veljavnost prodajne pogodbe – davčna izvršba – davčni dolžnik
Ugovor izpodbojnosti je treba uveljavljati z nasprotno izpodbojno tožbo. Nasprotna izpodbojna tožba na podlagi ugovora izpodbojnosti in samostojna izpodbojna tožba se razlikujeta samo po tem, da mora biti samostojna izpodbojna tožba vložena v prekluzivnem roku, medtem ko nasprotna izpodbojna tožba na ta prekluzivni rok ni vezana, temveč je lahko vložena do konca glavne obravnave v pravdi, v kateri oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje izvedeno, uveljavlja svojo terjatev, ki jo je pridobila na podlagi izpodbijanega pravnega posla.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – smrt preživljalca – prenos pogodbenih obveznosti – privolitev stranke
Kadar kot dediči preživljalca nastopajo zakonec in potomci, ki so bili pozvani k dedovanju, pride do prenosa pogodbenih obveznosti nanje po samem zakonu, čim izrazijo, da na prevzem pogodbenih obveznosti pristajajo. Zakon za privolitev teh dedičev ne zahteva posebne obličnosti, zato je privolitev k prevzemu obveznosti preživljalca lahko dana izrecno ali s konkludentnim ravnanjem. Za prevzem obveznosti ni potrebno nikakršno nadaljnje formalno dejanje preživljanca ali dedičev preživljalca.
Zaradi kasnejše smrti preživljalca ne prenehajo njegove obveznosti, nastale na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, temveč celotno pravno razmerje obstaja še naprej in se z dedovanjem prenese na preživljalčeve dediče. Za prenos ni potrebno preživljančevo soglasje, ker zakon izhaja iz domneve, da je ohranitev pogodbe v veljavi v njegovem interesu in da bo pogodba še naprej izvrševana, kot se glasi in kot je bila s strani pokojnega preživljalca, saj kot prevzemniki obveznosti preživljanja nastopajo njegovi bližnji (zakonec in potomci oziroma posvojenci).
pritožbeni razlogi – preizkus po uradni dolžnosti – preizkus sodbe – predmet pritožbenega odločanja – dokazna ocena
Proti prvemu tožencu je uspela dokazati obstoj škodnega dogodka (njegovo fizično nasilje proti tožnici), zato se njena pritožba lahko nanaša le na zavrnilni del njenega zahtevka, tj. kolikor po višini ni uspela. Pritožbeno sodišče je opravilo uradni preizkus prisojene višine odškodnine in ugotavlja, da je ta glede na okoliščine primera (ugotovljen obseg škode, ki je nastal tožnici in kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe) primerna in pravična.
Pravilen je argument izpodbijane sodbe, da bi omejevanje štipendista na iskanje (ustrezne) zaposlitve v Republiki Sloveniji v daljšem časovnem obdobju predstavljalo zanj pretežko breme. To bi namreč pomenilo, da je ves čas iskanja zaposlitve brez lastnih sredstev za preživljanje. Kot je navedeno že v izpodbijani sodbi, bi bila taka zahteva nemoralna.
zavarovalna pogodba - splošni pogoji kot sestavni del zavarovalne pogodbe - zavarovana nevarnost
Pritožbeno ni sporno, da v splošnih pogojih kot zavarovana nevarnost ni zajet sneg. Če pa kot zavarovana nevarnost v splošnih pogojih ni zajet sneg, potem zavarovanec po sklenjeni zavarovalni polici nima upravičenja do povrnitve škode v posledici snega. V zavarovalni pogodbi in splošnih pogojih kot njenem sestavnem delu so navedene škode, ki so zavarovane, in zgolj do povrnitve te škode je zavarovanec upravičen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002139
KZ-1 člen 55, 55/1. ZKP člen 407, 407/1, 407/2.
neprava obnova kazenskega postopka - postopek za združitev kazni - izrek enotne kazni obsojencu
Enotna kazen po določbi prvega odstavka 55. člena KZ-1 se izreče obsojencu, če mu sodi za kaznivo dejanje, ki ga je storil preden je začel prestajati kazen po poprejšnji obsodbi, zato bi sodišče prve stopnje, upoštevajoč, da je obsojeni kazen po sodbi I K 59712/2013 prestal dne 29. 6. 2015, kaznivo dejanje po sodbi I K 47121/2015 pa je začel izvrševati dne 18. 6. 2015, obsojencu moralo izreči enotno kazen.
lastninjenje - lastninjenje po ZSpo - lastninjenje športnega objekta
Občina je sporne nepremičnine lahko lastninila na podlagi 64. člena ZSpo. Tožnica ni dokazala trditve, da je bilo Društvo (tožničin pravni prednik) pred uveljavitvijo ZSpo lastnik nepremičnin. Društvo je Center vodnih športov gradilo na zemljiščih v družbeni lastnini, na katerih je imelo brezplačno pravico uporabe. Z gradnjo objektov zatrjevane lastninske pravice ni pridobilo.
Edina podlaga za lastninjenje, ko gre za nepremičnine, ki imajo naravo športnih objektov, je ZSpo. Na ZLNDL se tožnica neutemeljeno sklicuje. Po prehodu v nov politični, pravni in ekonomski sistem do uveljavitve tega zakona ni bilo na noben način mogoče posegati v pravni status teh nepremičnin, ki so jih športna društva po 37. členu ZDru imela v upravljanju.
Po ZSpo financiranje ni bilo relevantna predpostavka lastninjenja.
Da je Društvo nastopalo kot investitor, je v konkretni zadevi pomenilo, da je v upravnem postopku izkazalo zahtevane pogoje za gradnjo (vključno s pravico graditi), za stvarnopravna razmerja pa to nima posledic.
Z ugotavljanjem lastninske pravice na delih objekta, ki nimajo statusa športnega objekta, se sodišču prve stopnje ni bilo treba ukvarjati, ker ni bilo ustreznega zahtevka.
Toženka ni izpodbila odločitve o zavrnitvi njenega zahtevka po nasprotni tožbi na ugotovitev ničnosti pogodbe o prenosu pravice uporabe z dne 17. 4. 1987.
upravnik – obratovalni stroški – neplačilo obratovalnih stroškov s strani najemnika
Tožeča stranka je pojasnila način obračunavanja in razdeljevanja stroškov, priložila razdelilnike stroškov ter račune dobaviteljev energije, blaga in storitev. Toženka tem trditvam in dokazom ni nasprotovala, zato je sodišče prve stopnje navedene trditve (o dejstvih) upravičeno štelo za priznane.