Tožniku je bil dopis toženke z dne 17. 3. 2016 preko pooblaščene odvetniške družbe vročen 2. 4. 2016, zato je 15-dnevni rok za vročitev in seznanitev s sklepom pričel teči 4. 4. 2016, ta rok pa se je iztekel 19. 4. 2016. Ker se tožnik ali njegov pooblaščenec nista ravnala po napotilih iz dopisa z dne 17. 3. 2016, je 19. 4. 2016 nastopila fikcija vročitve sklepa o izredni odpovedi. S tem dnem je začel teči tudi 8-dnevni rok za vložitev pritožbe, kot je določeno v 1. odst. 25. čl. ZJU.
Tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval (še manj dokazal), da je zoper sklep toženke o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložil pritožbo. Zato skladno s 5. odst. 24. čl. ZJU nima pravice do sodnega varstva in je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odst. 42. čl. ZDSS-1 zakonito izdalo izpodbijani sklep, s katerim je tožbo zavrglo.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00000603
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.. ZPP člen 226, 226/3.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog nesposobnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - inšpekcijski postopek
ZDR-1 v 113. členu in v drugem odstavku 215. člena ureja možnost in pogoje za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi tudi v primerih, ko prenehanje pogodbe o zaposlitvi že nastopi. To izhaja že iz prvega odstavka 113. člena ZDR-1 (ki velja sicer le za predstavnike delavcev, ki so tudi glede na določbe mednarodnega prava deležni posebnega varstva pred odpovedjo pogodba o zaposlitvi), ki omogoča tudi zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa učinkuje že z vročitvijo), ob izpolnjenih pogojih, ki jih opredeljuje 113. člen ZDR-1. Enako velja tudi v primeru, ko o tem odloča inšpektor za delo in zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi z namenom, da se prepreči samovoljno ravnanje in odvrne nenadomestljiva škoda (drugi odstavek 215. člena ZDR-1) najdlje za čas do (pravnomočne) odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. Zato je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da kljub odločbi inšpektorja za delo ni pogojev za zadržanje učinkovanja prenehanja tožničine pogodbe o zaposlitvi (ob predpostavki, da se ta odločba nanaša tudi na tožnico).
Tožena stranka je dokazala, da dejansko ni bivala na naslovu, kamor ji je bilo sodno pisanje (tožba s pozivom na odgovor) vročeno s fikcijo. Zato vročitev ni bila pravilna.
ZPP člen 238.. - člen 47.. ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo
Neupoštevanje navodil nadrejenega in neprimerno vedenje do zaposlenih, tudi do neposredno nadrejenega, predstavlja kršitev delovnih obveznosti v smislu določil 33. in 34. člena ZDR-1, vendar pa v tožnikovem primeru sporna kršitev ni dovolj jasno in konkretno opredeljena v opozorilu, zato ni mogoč zaključek, da gre za neupoštevanje navodil nadrejenega, če se ne ve konkretno, kakšna naj bi bila.
Predhodno pisno opozorilo delavcu iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1 je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Tožnik naj bi sicer ponovno kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v okviru obdobja 18 mesecev od prejema pisnega opozorila, kot se mu očita v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, vendar je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zato, ker predhodno opozorilo ni bilo zakonito in utemeljeno.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 91, 200, 200/3.. ZPP člen 181, 181/2.. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - odločba ZPIZ - invalidnost
Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo prekiniti predmetni postopek za čas do izdaje odločbe ZPIZ o tožnikovi delazmožnosti. Taka odločba ZPIZ namreč ne vpliva na tožnikov položaj oziroma na pravice in obveznosti za nazaj, kar je razvidno tudi iz odločbe ZPIZ z dne 19. 10. 2016, ki jo je tožena stranka posredovala sodišču. S to odločbo je bil tožnik razvrščen v II. kategorijo invalidnosti in ima pravico do invalidske pokojnine od 1. 9. 2016 dalje. Tožba v predmetnem postopku, s katero tožnik zahteva ugotovitev, da je bila ponujena pogodba o zaposlitvi neustrezna glede na njegovo preostalo delovno zmožnost in posledično ugotovitev nezakonitosti podane odpovedi s ponudbo nove, pa je bila vložena že 9. 4. 2015. Možnost vložitve tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitve določa tretji odstavek 200. člena ZDR-1, kar pomeni, da se pravni interes v konkretnem primeru predpostavlja (drugi odstavek 181. člena ZPP).
Vrhovno sodišče RS je v podobnih primerih v sporih glede zakonitosti redne odpovedi iz poslovnega razloga že pojasnilo, da ne gre za zmotno uporabo materialnega prava, če sodišče ugodi reintegracijskemu zahtevku in strankama v sporu prepusti, da po vrnitvi delavca na delo sami rešujeta vprašanja v zvezi z nadaljnjo zaposlitvijo delavca pri delodajalcu. Kot izhaja iz odločbe ZPIZ z dne 21. 9. 2016, ima tožnik od 1. 9. 2016 dalje pravico do invalidske pokojnine (ki se izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja). Zato bodo pri izvršitvi izpodbijane prvostopenjske sodbe odpadla vsa tovrstna vprašanja glede nadaljnje zaposlitve tožnika pri toženi stranki.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000652
ZDR člen 184, 184/1.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost
Tožnik se ni poškodoval pri nevarni dejavnosti, za katero tožena stranka objektivno odgovarja. Tek vojakov po travnatem nogometnem igrišču, za katera je značilno, da imajo kje kakšno krtino, ne pomeni nevarne dejavnosti, saj gre za sorazmerno enostavno dejavnost, ki ne zahteva posebne usposobljenosti za gibanje. Pri tem ni nepomembno, da je šlo za vojaško urjenje. sodna praksa je v podobnem primeru že zavzela stališče, da je kriterij nevarnosti pri ocenjevanju vojaških vaj višji, kot bi bil pri presoji podobnih dejavnosti v civilnem življenju, saj so vojaški obvezniki (vojaki in kandidati za vojake) praviloma zdravi moški, ki so telesno sposobnejši v primerjavi z drugo populacijo. Sam zase tek po neravnem terenu ob povprečni skrbnosti tudi sicer ni nevarna dejavnost.
nadomestilo za invalidnost - prijava pri zavodu za zaposlovanje - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Ker gre za spor o pravici do delnega nadomestila za invalidnost, pravno podlago za pritožbeno rešitev zadeve predstavlja 88. člen ZPIZ-2, ki ga sodišče prve stopnje ni uporabilo pravilno. Po tej določbi ZPIZ-2 lahko zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan, pravico do delnega nadomestila pridobi le, če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ali po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja, prijavi pri zavodu za zaposlovanje. Opustitev prijave pri zavodu za zaposlovanje v predpisanem 30 dnevnem roku ima za posledico, da pravice ni mogoče priznati, saj gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne tudi pravica.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - prekluzija dejstev in dokazov
Kljub temu, da toženka po začasni zastopnici ni bila obveščena o naroku za glavno obravnavo, ji je bila vročitev vabila na glavno obravnavo v skladu z določbo tretjega odstavka 138. člena ZPP, pravilno opravljena.
Pri tožnici ni prišlo do izgube delovne zmožnosti. Zaradi posledic bolezni ni več zmožna s polnim delovnim časom za delo, na katerem dela, to je čistilka, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno je zmožna opravljati drugo delo v ugodnih klimatskih pogojih brez toksičnih in alergogenih snovi v okolju, v ugodnih toplotnih razmerah, brez vzpenjanja po lestvi in ne z bremeni nad 5 kg. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine na temelju I. kategorije invalidnosti zato ni utemeljen.
Ker o vtoževani presoji prvostopenjske upravne odločbe z dne 5. 1. 2015 z izrekom sodbe ni razsojeno, je potrebno pritožbo v skladu s 3. odstavkom 327. člena ZPP šteti kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000571
OZ člen 179, 270, 270/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina - odmera višine odškodnine - odbitna franšiza - sosporništvo - zakonske zamudne obresti
Dogovor o odbitni franšizi je dogovor o lastni udeležbi prvo tožene kot zavarovanca zavarovalne pogodbe, sklenjene med prvo in drugotoženo stranko. Iz police za zavarovanje odgovornosti in dodatka k tej polici izhaja, da je zavarovanec pri škodi udeležen v višini 10 % od sestavin dajatve, vendar ne manj kot 250,00 EUR in ne več kot 2.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je odbitno franšizo napačno upoštevalo od prisojenega zneska odškodnine, to je od zneska 6.026,28 EUR, namesto od celotnega zneska odškodnine - 11.950,00 EUR, kar pomeni, da odbitna franšiza (10 %) znaša 1.195,00 EUR.
Drugotožena stranka utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje pri odločitvi, da je drugo tožena stranka dolžna plačati zakonske zamudne obresti od zneska 1.755,00 EUR, ki tečejo od 22. 1. 2015 dalje do plačila, ni upoštevalo, da je drugotožena stranka glavnico v višini 1.755,00 EUR v celoti plačala 27. 1. 2016. V skladu z 2. odstavkom 270. člena OZ s prenehanjem glavne obveznosti ugasnejo stranske pravice, torej tudi zakonske zamudne obresti. Zato pritožba pravilno navaja, da je potrebno tek zakonskih zamudnih obresti v zvezi s plačanim zneskom 1.755,00 EUR omejiti z 27. 1. 2016.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002758
KZ člen 89. ZKP člen 483. KZ-1 člen 205, 205/1, 205/1-1.
postopek proti mladoletnikom - oseba z izrečenim vzgojnim ukrepom - mladoletniški zapor - ustavitev postopka - razlog smotrnosti
Ker se pri mladoletniku že izrečeni vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom uspešno izvršuje ne glede na to, da je mladoletnik tujec brez dovoljenja za bivanje v Republiki Sloveniji, in ker je na podlagi poročila zavoda ocenjeno, da se socialna slika mladoletnika spreminja v pozitivno smer, saj se je mladoletnik primerno vživel v novo okolje z novimi pravili vedenja in očitno sodeluje pri izvrševanju tega ukrepa, je pritožbeno sodišče sledilo pritožbi mladoletnikovega zagovornika ter sodbo v točki I izreka spremenilo in postopek v tem delu ustavilo iz razlogov smotrnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Ker je tožena stranka dokazala organizacijski razlog, to je, da je zmanjšala število zaposlenih, in ker ta razlog ni navidezen (tožnik ne trdi, da bi tožena stranka po odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi na njegovo delovno mesto zaposlila drugega delavca), je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - skaženost - strah
Zaradi pred škodnim dogodkom nastalih degenerativnih sprememb, ki so tožnici že prej povzročale težave, v posledici škodnega dogodka obseg škode ni večji, zato niso izpolnjeni pogoji za prisojo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
pogodbena kazen - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Smisel pogodbene kazni je v povrnitvi pavšalne škode, ker je delavcu delovno razmerje prenehalo na nezakonit način, kar v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno.
ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1.. ZDR-1 člen 75, 75/8.. ZGD-1 člen 72a.
sprememba tožbe - prenos podjetja - podjetnik - sprememba delodajalca - pogodba o zaposlitvi za določen čas - obstoj delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - univerzalni pravni naslednik
Spornega dne je prišlo do najema prostorov s strani drugo tožene stranke in je prvo tožena stranka nadaljevala z enako dejavnostjo. Na podlagi zakona pride do avtomatičnega prenosa pravic in ni potrebno skleniti posebnega dogovora o prevzemu delavcev. S prenehanjem najemne pogodbe so prešle obveznosti zaradi prevzema lokala na prvo toženo stranko, ne glede na to, da posebnega dogovora o prevzemu delavcev ni bilo sklenjenega.
Prvo tožena stranka je kot novi prevzemnik (prenos materialnih sredstev, opravljanje enake dejavnosti v istih prostorih, z večino iste opreme, z istim delovnim časom, nadaljevanje dejavnosti brez prekinitve in z istimi potencialnimi kupci) ravnala nezakonito, ko tožnikoma ni zagotavljala delovnega razmerja za nedoločen čas, saj se je za oba tožnika pogodba transformirala v nedoločen čas.
uradni preizkus sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega zakona - zavrnitev dokaznih predlogov - sodba brez razlogov - nejasni razlogi
Sodišče prve stopnje je namreč zavrnilo dokazne predloge tožilstva po zaslišanju prič M. K., A. B. in B. K., ne da bi takšno svojo odločitev v napadeni sodbi ustrezno obrazložilo. V razlogih napadene sodbe glede zavrnitve dokaznih predlogov pa je navedlo, da ni podana verjetnost, da bi bilo mogoče s predlaganimi dokazi ugotoviti dejstva, pomembna za razsojo, in da bi izvedba predlaganih dokazov pomenila zgolj zavlačevanje postopka. Takšni razlogi pa nikakor ne zadoščajo standardu obrazložitve zavrnitve predlaganih dokazov, še posebej zato, ker so predlagane priče M. K., A. B. in B. K. bili s pravnomočno sodbo spoznani za krive za isto kaznivo dejanje, kot ga je obtožen obdolženi in kot to izhaja iz sodbe I K 54104/2013 z dne 8. 4. 2015.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00009779
ZKP člen 355, 373.. KZ-1 člen 20, 20/2, 59, 59/4, 62, 62/1, 206.
rop - sostorilstvo - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - nasprotja med izpovedbami - oprostilna sodba - preklic pogojne obsodbe
Na nezanesljivost in spreminjanje izpovedb oškodovanca kot kronske priče prepričljivo opozarja tudi obtoženčeva zagovornica, ki v pritožbi podrobneje razloži neujemanja v oškodovančevih navedbah in izpovedbah. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe v smeri ocenjevanja kredibilnosti oškodovančevih izpovedb ugotavlja, da imata pritožnika prav.
vzrok invalidnosti - poškodba pri delu - III. kategorija invalidnosti
Vzrok nastanka invalidnosti pa ne predstavlja pravice iz invalidskega zavarovanja, pač pa zgolj pravno dejstvo, na katero pravo veže določene pravne posledice. Te so različne glede na različno definicijo poškodbe pri delu določene v ZPIZ-1 in v ZPIZ-2.
Za pravno kvalifikacijo posamezne poškodbe, in sicer ali gre za poškodbo pri delu ali za poškodbo izven dela, je pomembno kdaj je nastala in kakšna definicija je po tedaj veljavnih predpisih veljala. Poleg tega je pri ugotavljanju vzroka invalidnosti pomembno, ali je določena poškodba vplivala na nastanek invalidnosti.
V konkretnem primeru je vzrok tožnikovega nastanka invalidnosti poškodba z dne 28. 6. 2012. Tega dne je prišlo do škodnega dogodka, ki predstavlja pravno dejstvo, ki imajo za posledice nastanek tožnikove invalidnosti. Ker je 28. 6. 2012 veljal še ZPIZ-1 in določbe 63. člena, je sodišče prve stopnje utemeljeno takšno poškodbo štelo kot poškodbo pri delu, zaradi katere je pri tožniku prišlo do nastanka III. kategorije invalidnosti.