uradni preizkus sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega zakona - zavrnitev dokaznih predlogov - sodba brez razlogov - nejasni razlogi
Sodišče prve stopnje je namreč zavrnilo dokazne predloge tožilstva po zaslišanju prič M. K., A. B. in B. K., ne da bi takšno svojo odločitev v napadeni sodbi ustrezno obrazložilo. V razlogih napadene sodbe glede zavrnitve dokaznih predlogov pa je navedlo, da ni podana verjetnost, da bi bilo mogoče s predlaganimi dokazi ugotoviti dejstva, pomembna za razsojo, in da bi izvedba predlaganih dokazov pomenila zgolj zavlačevanje postopka. Takšni razlogi pa nikakor ne zadoščajo standardu obrazložitve zavrnitve predlaganih dokazov, še posebej zato, ker so predlagane priče M. K., A. B. in B. K. bili s pravnomočno sodbo spoznani za krive za isto kaznivo dejanje, kot ga je obtožen obdolženi in kot to izhaja iz sodbe I K 54104/2013 z dne 8. 4. 2015.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002758
KZ člen 89. ZKP člen 483. KZ-1 člen 205, 205/1, 205/1-1.
postopek proti mladoletnikom - oseba z izrečenim vzgojnim ukrepom - mladoletniški zapor - ustavitev postopka - razlog smotrnosti
Ker se pri mladoletniku že izrečeni vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom uspešno izvršuje ne glede na to, da je mladoletnik tujec brez dovoljenja za bivanje v Republiki Sloveniji, in ker je na podlagi poročila zavoda ocenjeno, da se socialna slika mladoletnika spreminja v pozitivno smer, saj se je mladoletnik primerno vživel v novo okolje z novimi pravili vedenja in očitno sodeluje pri izvrševanju tega ukrepa, je pritožbeno sodišče sledilo pritožbi mladoletnikovega zagovornika ter sodbo v točki I izreka spremenilo in postopek v tem delu ustavilo iz razlogov smotrnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Ker je tožena stranka dokazala organizacijski razlog, to je, da je zmanjšala število zaposlenih, in ker ta razlog ni navidezen (tožnik ne trdi, da bi tožena stranka po odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi na njegovo delovno mesto zaposlila drugega delavca), je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086235
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 3, 3/2, 150, 358, 358-3, 370, 370/1, 370/1-3, 373, 373/1, 394, 394/1.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – nakup prepovedane droge – namen nadaljnje prodaje – amfetamin – zagovor obtoženca – droga za lastno uporabo – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – in dubio pro reo – ugoditev pritožbi – sprememba sodbe – oprostitev obtožbe
Dokazna ocena, iz katere izhaja, da obtožencu ni dokazano, da je amfetamin kupoval z namenom nadaljnje prodaje.
Pri tožnici ni prišlo do izgube delovne zmožnosti. Zaradi posledic bolezni ni več zmožna s polnim delovnim časom za delo, na katerem dela, to je čistilka, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno je zmožna opravljati drugo delo v ugodnih klimatskih pogojih brez toksičnih in alergogenih snovi v okolju, v ugodnih toplotnih razmerah, brez vzpenjanja po lestvi in ne z bremeni nad 5 kg. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine na temelju I. kategorije invalidnosti zato ni utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00009779
ZKP člen 355, 373.. KZ-1 člen 20, 20/2, 59, 59/4, 62, 62/1, 206.
rop - sostorilstvo - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - nasprotja med izpovedbami - oprostilna sodba - preklic pogojne obsodbe
Na nezanesljivost in spreminjanje izpovedb oškodovanca kot kronske priče prepričljivo opozarja tudi obtoženčeva zagovornica, ki v pritožbi podrobneje razloži neujemanja v oškodovančevih navedbah in izpovedbah. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe v smeri ocenjevanja kredibilnosti oškodovančevih izpovedb ugotavlja, da imata pritožnika prav.
vzrok invalidnosti - poškodba pri delu - III. kategorija invalidnosti
Vzrok nastanka invalidnosti pa ne predstavlja pravice iz invalidskega zavarovanja, pač pa zgolj pravno dejstvo, na katero pravo veže določene pravne posledice. Te so različne glede na različno definicijo poškodbe pri delu določene v ZPIZ-1 in v ZPIZ-2.
Za pravno kvalifikacijo posamezne poškodbe, in sicer ali gre za poškodbo pri delu ali za poškodbo izven dela, je pomembno kdaj je nastala in kakšna definicija je po tedaj veljavnih predpisih veljala. Poleg tega je pri ugotavljanju vzroka invalidnosti pomembno, ali je določena poškodba vplivala na nastanek invalidnosti.
V konkretnem primeru je vzrok tožnikovega nastanka invalidnosti poškodba z dne 28. 6. 2012. Tega dne je prišlo do škodnega dogodka, ki predstavlja pravno dejstvo, ki imajo za posledice nastanek tožnikove invalidnosti. Ker je 28. 6. 2012 veljal še ZPIZ-1 in določbe 63. člena, je sodišče prve stopnje utemeljeno takšno poškodbo štelo kot poškodbo pri delu, zaradi katere je pri tožniku prišlo do nastanka III. kategorije invalidnosti.
pogodba o zaposlitvi - ponudba - sprejem ponudbe - oblika pogodbe o zaposlitvi - pogodbena avtonomija
Toženka je tožniku izdala obvestilo, da je bil v izbornem postopku izbran in da se je toženka odločila, da z njim sklene pogodbo o zaposlitvi. Z elektronskim sporočilom je nato toženka tožnika obvestila, da nima več potrebe za njegovo zaposlitev. 8. Pravilen je zaključek, da tožena na podlagi spornega obvestila s tožnikom ni dolžna skleniti pogodbe o zaposlitvi. OZ v 27. čl. določa, da ponudba za sklenitev pogodbe, za katero zahteva zakon posebno obliko, veže ponudnika samo, če je dana v taki obliki. To velja tudi za sprejem ponudbe. Obliko pogodbe o zaposlitvi določa 17. čl. ZDR-1. Zato bi v tem sporu lahko šlo za ponudbo sklenitve pogodbe o zaposlitvi le, če bi toženka spornemu obvestilu priložila tudi pisni predlog pogodbe.
pogodbena kazen - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Smisel pogodbene kazni je v povrnitvi pavšalne škode, ker je delavcu delovno razmerje prenehalo na nezakonit način, kar v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno.
Pritožba utemeljeno opozarja na načelo menične strogosti, ni pa mogoče soglašati z njenim nadaljnjim stališčem, da je zaradi tega menica nična. Izpolnitev menice za višji znesek od dogovorjenega sama po sebi še ne pomeni ničnosti (celotne) menice. Podane morajo biti še druge okoliščine, ki kažejo, da je pri izpolnitvi menice prišlo do zlorabe in do kršitve načela vestnosti in poštenja. Konkretizirane trditve toženke ne gredo v tej smeri. Ne zatrjujejo se okoliščine v smeri zlorabe menice, ampak (le) njene napačne izpolnitve.
Toženec je z odločbo z dne 7. 10. 2016 tožniku odmeril invalidsko pokojnino. Ta odločba je postala dokončna in pravnomočna in je v celoti nadomestila začasno odločbo z dne 5. 5. 2016. To pomeni, da začasna odločba o odmeri invalidske pokojnine ne obstaja več, zato za tožnika nima več nobenih pravnih posledic. Tožnik je pravni interes v tem socialnem sporu izkazoval le do izdaje dokončne odločbe z dne 7. 10. 2016. Od pravnomočnosti te odločbe dalje si svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, saj ne more pridobiti več kot mu gre na podlagi pravnomočne odločbe z dne 7. 10. 2016. Kadar si tožnik s tožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati, pravni interes ni podan.
- člen 6, 15, 16, 18, 19, 19/2, 31, 31/2.. ZSV-UPB2 člen 99, 100, 100/1.. ZUP-UPB2 člen 6, 6/2, 7. ZZZDR-UPB1 člen 124.
institucionalno varstvo
V obravnavanem predsodnem upravnem postopku so ostala pravno relevantna dejstva, zaradi katerih je prišlo do zavezanosti občine h kritju razlike do polne vrednosti institucionalnega varstva, nerazčiščena. Plačilna sposobnost zavezanca ni bila ugotavljana, niti ni bilo postopano po 7. členu ZUP, v kolikor bi se izkazali razlogi za njegovo morebitno oprostitev plačila. V ponovljenem upravnem postopku bo zato potrebno postopati v skladu z materialnopravnim stališčem in napotili pritožbenega sodišča.
nesporna dejstva - dolžnost obrazloženega nasprotovanja trditvam nasprotne stranke - pisne izjave prič - pravica do zaslišanja priče - prevoz mesa iz odpravnega v namembni kraj
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana in takšna dejstva tudi niso predmet dokazovanja. Sodišče prve stopnje bi zato moralo neprerekana dejstva vzeti za podlago svoje odločitve. Ker neprerekanih dejstev ni vzelo za podlago odločitve, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost zavrnilnega dela sodbe.
Podjetniška kolektivna pogodba odkazuje, da se glede delovne uspešnosti sprejme poseben akt delodajalca, kar je v konkretnem primeru pravilnik o plači tožene stranke. Podjetniška kolektivna pogodba v 30. členu določa, da se plačilo za delovno uspešnost izvaja na podlagi meril in kriterijev za ugotavljanje delovne uspešnosti, opredeljene v posebnih aktih delodajalca, ki so sestavni del te pogodbe in morajo biti delavcu znani pred pričetkom opravljanja dela. Iz 24. člena pravilnika o plačah tožene stranke izhaja, da ima lahko delavec plačilo za delovno uspešnost ovrednoteno in obračunano kot individualno nagrado ali nagrado za poslovno uspešnost. Po 26. členu tega pravilnika ima lahko delavec individualno nagrado ovrednoteno in obračunano kot individualno nagrado po merljivih kriterijih, na podlagi osebne ocene ali kot izjemno nagrado. Po 28. členu pravilnika gre pri merljivih kriterijih za nagrado, ki se izplačuje za vožnjo avtobusov, vzdrževanje, prodajo in režijo. Ti kriteriji so nato razdelani v členih 29 do 49 pravilnika. V 50. členu pravilnika pa je določeno, da je individualna nagrada/destimulacija na podlagi osebne ocene nagrada za delavce, ki dosegajo rezultate nad ali pod pričakovanji. Tožena stranka je v vseh treh primerih znižanja tožnikove plače ravnala v skladu z nadaljnjimi določbami pravilnika, ki opredeljujejo podlago za t.i. individualno nagrado/destimulacijo delavca na podlagi osebne ocene delavca.
Sodišče prve stopnje je v zvezi s spornimi primeri destimulacije v zadostni meri raziskalo dejansko stanje ter ugotovilo relevantna dejstva za sprejem odločitve. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje o tem, da je tožena stranka v tožnikovem ravnanju imela podlago za znižanje plač (sodišče je tako utemeljeno zaključilo, da bi moral tožnik poskrbeti, da bi bila koncentracija hladilne tekočine ustrezna).
pokojninska doba - poklicna rehabilitacija - podiplomski študij
Tožnikovega podiplomskega šolanja, na katerega ga je napotil delodajalec, ni mogoče okvalificirati kot poklicno rehabilitacijo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek, da se tožniku iz naslova poklicne rehabilitacije prizna obdobje podiplomskega študija.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
V redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je tožena stranka očitala tožeči stranki kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker naj bi spornega dne v predprostoru oddelka, v umivalnici, kričala in za ušesa povlekla otroka. Priča, ki naj bi edina videla dogodek, spornega dogodka s svojo izpovedjo ni potrdila. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje tožnici očitana kršitev ni dokazana oziroma obstoj krivdnega odpovednega razloga ni dokazan. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da redna odpoved iz poslovnega razloga ni konkretizirana, oziroma to, kar je navajala tožena stranka, ni bilo izkazano niti glede na izpoved same tožene stranke. Tako tožena stranka skladno z določili 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 ni izkazala prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca - poslovni razlog. Pri tem tožena stranka tudi ni dokazala pogoja iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1, da delodajalec sme odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Glede na to, da je pritožbo mogoče vložiti le zoper sodbo sodišča prve stopnje, zoper sodbo ali sklep sodišča druge stopnje pa revizijo, je sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo z dne 6. 11. 2016, v kateri je tožnik navedel, da jo vlaga zoper sklep opr. št. Psp 428/2016, to je sklep z dne 6. 10. 2016, štelo kot revizijo in jo kot nedovoljeno na podlagi 374. člena ZPP zavrglo. Ugotovilo je, da je tožnik vlogo z dne 6. 11. 2016 vložil sam, ni pa izkazal, da ima pravniški državni izpit.