pogodbena kazen - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Smisel pogodbene kazni je v povrnitvi pavšalne škode, ker je delavcu delovno razmerje prenehalo na nezakonit način, kar v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno.
Prvostopenjsko sodišče je obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1, dasiravno je iz spisovnih podatkov videti, da je šlo pri konkretnem dogodku le za enkratno dejanje oz. je do konflikta med obdolžencem in oškodovanko prišlo le kritičnega večera, ne pa tudi že prej. Sodna praksa se je postavila na stališče, da je mogoče o kaznivem dejanju nasilništva govoriti le v primeru, če izvajanje nasilja obdolženca nad oškodovancem traja daljši čas, oz. je sestavljeno in večkratnih, ponavljajočih se dogodkov, ko obdolženec nad oškodovancem izvaja nasilje samo zaradi nasilja samega. Da je temu tako, je mogoče razbrati tudi iz zakonskega besedila kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1, ko je zakonodajalec v opisu tega kaznivega dejanja uporabil nedovršno glagolsko obliko, v posledici česar je mogoče z jezikovno razlago te določbe z gotovostjo ugotoviti, da enkraten dogodek, tako, kakor je bilo to v obravnavanem primeru, za obstoj kaznivega dejanja nasilništva ne zadošča.
Dokazni postopek je postregel z gotovo ugotovitvijo, da je oškodovanki poškodbe prizadejal prav obdolženec in to najprej s prerivanjem, zaradi česar je oškodovanka najprej padla na razbito steklovino oz. razbite kozarce in pepelnik, zatem pa še s tem, ko je obdolženec oškodovanki D.Č., ko je slednja hotela vstati, to preprečeval s tem, da jo je še dvakrat porinil na tla, kar je trajalo vse do trenutka, ko sta dva gosta lokala obdolženca odstranila s kraja. Zato je podano kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1.
odpravnina - nadurno delo - neizrabljen letni dopust
Delavcu pripada plačilo nadur, ki so bile dejansko opravljene. Nebistveno pri tem je, da toženka teh nadur ni nikoli odobrila.
Delavec je upravičen do nadomestila za neizrabljen dopust le ob prenehanju delovnega razmerja, če dopusta do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti in tudi ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega dopusta ni mogel izrabiti še pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni ugotovljen, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, delavec izgubi pravico do izrabe letnega dopusta (ali nadomestila). Bistveno je, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Tožnica je od 7. 7. 2015 dalje pa vse do izteka odpovednega roka imela možnost izrabiti dopust, če bi to zahtevala. Tožnica ni dokazala, da bi ustno ali pisno zahtevala izrabo dopusta, zato je njen zahtevek za plačilo nadomestila za neizrabljen dopust neutemeljen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0023409
KZ-1 člen 68, 68/1, 135, 135/1. ZKP člen 364, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 373.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazloženost sklepa - dokazna ocena - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanja grožnje - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sodni opomin
Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da je bila obdolženčeva grožnja, da bo napadel oškodovančevo življenje, resna in objektivno zmožna in da je pri oškodovancu dosegla občutek resne ogroženosti in prestrašenosti ter je bila izrečena z namenom ustrahovanja, na kar je utemeljeno sklepalo tudi zato, ker ni šlo za osamljen primer, saj je obdolženec oškodovanca že pred tem napadel in prav nobenega razloga ni imelo za sklepanje, da oškodovanec pri obdolženčevem vedenju in izjavah občutkov resne ogroženosti ni mogel imeti.
Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek o storjeni kršitvi načela kontradiktornosti zaradi neizvedenega dokaznega predloga o zaslišanju priče P. P.. Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da toženci sami v svojih izpovedbah niso potrdili trditev o tem, da je tožnik že leta 2015 opustil vožnje in s tem posest poti na parc. št. 29/2 in parc. št. 32/1, k. o. ... in da naj bi pred motilnim dejanjem opravil le enkratno vožnjo, po presoji pritožbenega sodišča izpovedba še priče P. P. ne bi mogla privesti do drugačnega zaključka o teh dejstvih. Dokazovanje s pričami namreč ni potrebno v primeru, ko pravdna stranka, zaslišana kot stranka, v svoji izpovedbi potrdi pravno relevantne trditve nasprotne stranke, oziroma ne potrdi pravno relevantnih svojih trditev.
premestitev - poslovni razlog - plačilo razlike plače - javni uslužbenec
Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da premestitev tožnice ni bila v skladu s 156. členom ZJU, prav tako naj premestitev ne bila v skladu s 158. členom ZJU, pri čemer drugi odstavek 158. člena ZJU zahteva pogoj, da se uradnika premesti na delovno mesto, če njegovo delo na delovnem mestu, na katerem dela ni več potrebno. Tožnica je bila premeščena skladno z aktom o sistemizaciji delovnih mest, pri čemer so ji bile dejansko določene naloge odvzete, prav tako pa so ji bile določene naloge dodane, pri čemer je tožena stranka zasledovala cilj tako organizacijskega razloga kot tudi javno finančnega razloga, iz razloga, da bodo izhajajoč iz javno finančne situacije za maso plač zagotovljena nižja sredstva. Tožena stranka je opravila analizo delovnih opravil in delovnih postopkov in spremenila akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, pri čemer je k reorganizaciji priložila obrazložitev z vsebino ciljev, razlogov za izvedbo reorganizacije, analizo delovnih opravil in delovnih postopkov ter število in strukturo delovnih mest in število javnih uslužbencev. Tožena stranka je tudi, skladno z določili šestega odstavka 156. člena ZJU, obvestila sindikat in mu omogočila, da je podal svoje mnenje. Res je sicer, da tožena stranka ni dosegla sporazuma s sindikatom, vendar na podlagi določil 156. člena ZJU delodajalec tudi ni dolžan doseči sporazuma s sindikatom.
Ker tožnica letnika, za katerega je prejemala Zoisovo štipendijo, ni uspešno zaključila, hkrati pa je brez soglasja štipenditorja spremenila tudi izobraževalni program, za katerega ji je bila dodeljena, je prenehalo štipendijsko razmerje. Zato je štipendijo dolžna vrniti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002758
KZ člen 89. ZKP člen 483. KZ-1 člen 205, 205/1, 205/1-1.
postopek proti mladoletnikom - oseba z izrečenim vzgojnim ukrepom - mladoletniški zapor - ustavitev postopka - razlog smotrnosti
Ker se pri mladoletniku že izrečeni vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom uspešno izvršuje ne glede na to, da je mladoletnik tujec brez dovoljenja za bivanje v Republiki Sloveniji, in ker je na podlagi poročila zavoda ocenjeno, da se socialna slika mladoletnika spreminja v pozitivno smer, saj se je mladoletnik primerno vživel v novo okolje z novimi pravili vedenja in očitno sodeluje pri izvrševanju tega ukrepa, je pritožbeno sodišče sledilo pritožbi mladoletnikovega zagovornika ter sodbo v točki I izreka spremenilo in postopek v tem delu ustavilo iz razlogov smotrnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Ker je tožena stranka dokazala organizacijski razlog, to je, da je zmanjšala število zaposlenih, in ker ta razlog ni navidezen (tožnik ne trdi, da bi tožena stranka po odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi na njegovo delovno mesto zaposlila drugega delavca), je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1. ZD člen 133, 133/1, 208, 208/1, 208/4.
odpoved dediščini - učinek izjave o odpovedi dediščini
Ker je izpodbijani sklep o dedovanju izdala sodnica, ki sploh ni sodelovala na zapuščinski obravnavi, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (1. točka drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh okoliščin, ki so pomembne za določitev višine povračila po 118. členu ZDR-1. Ta v drugem odstavku določa, da je poleg kriterijev, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, potrebno upoštevati tudi okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ter pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja. Tožnik v času do prenehanja delovnega razmerja po sodbi sodišča, ni imel zakonske možnosti, da bi uveljavljal kakršno koli pravico na zavodu za zaposlovanje. Prav tako sodišče prve stopnje ni upoštevalo okoliščin, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Do nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku ni privedla okoliščina procesne napake v vodenju postopka odpovedi, ampak dejstvo, da tožnik kršitev, ki mu jih je v odpovedi očitala tožena stranka, ni storil. Zato je pritožbeno sodišče tožniku dosojeni znesek denarnega povračila zvišalo na šest tožnikovih mesečnih plač.
preživnina zakonca - zahtevek za preživnino - prenehanje življenjske skupnosti - zastaranje zahtevka
Tožnica od 11. 12. 2011 ne živi v življenjski skupnosti s tožencem in se njuna življenjska skupnost ni več obnovila, tožnica pa ves ta čas ni zahtevala od toženca preživnine, zato je zamudila z zahtevkom za preživnino, ki ga je vložila skupaj z vloženo tožbo za razvezo zakonske zveze po več kot štirih letih od prenehanja življenjske skupnosti s tožencem.
nesporna dejstva - dolžnost obrazloženega nasprotovanja trditvam nasprotne stranke - pisne izjave prič - pravica do zaslišanja priče - prevoz mesa iz odpravnega v namembni kraj
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana in takšna dejstva tudi niso predmet dokazovanja. Sodišče prve stopnje bi zato moralo neprerekana dejstva vzeti za podlago svoje odločitve. Ker neprerekanih dejstev ni vzelo za podlago odločitve, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost zavrnilnega dela sodbe.
Podjetniška kolektivna pogodba odkazuje, da se glede delovne uspešnosti sprejme poseben akt delodajalca, kar je v konkretnem primeru pravilnik o plači tožene stranke. Podjetniška kolektivna pogodba v 30. členu določa, da se plačilo za delovno uspešnost izvaja na podlagi meril in kriterijev za ugotavljanje delovne uspešnosti, opredeljene v posebnih aktih delodajalca, ki so sestavni del te pogodbe in morajo biti delavcu znani pred pričetkom opravljanja dela. Iz 24. člena pravilnika o plačah tožene stranke izhaja, da ima lahko delavec plačilo za delovno uspešnost ovrednoteno in obračunano kot individualno nagrado ali nagrado za poslovno uspešnost. Po 26. členu tega pravilnika ima lahko delavec individualno nagrado ovrednoteno in obračunano kot individualno nagrado po merljivih kriterijih, na podlagi osebne ocene ali kot izjemno nagrado. Po 28. členu pravilnika gre pri merljivih kriterijih za nagrado, ki se izplačuje za vožnjo avtobusov, vzdrževanje, prodajo in režijo. Ti kriteriji so nato razdelani v členih 29 do 49 pravilnika. V 50. členu pravilnika pa je določeno, da je individualna nagrada/destimulacija na podlagi osebne ocene nagrada za delavce, ki dosegajo rezultate nad ali pod pričakovanji. Tožena stranka je v vseh treh primerih znižanja tožnikove plače ravnala v skladu z nadaljnjimi določbami pravilnika, ki opredeljujejo podlago za t.i. individualno nagrado/destimulacijo delavca na podlagi osebne ocene delavca.
Sodišče prve stopnje je v zvezi s spornimi primeri destimulacije v zadostni meri raziskalo dejansko stanje ter ugotovilo relevantna dejstva za sprejem odločitve. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje o tem, da je tožena stranka v tožnikovem ravnanju imela podlago za znižanje plač (sodišče je tako utemeljeno zaključilo, da bi moral tožnik poskrbeti, da bi bila koncentracija hladilne tekočine ustrezna).
ZUJIK člen 90. ZUP člen 210, 214. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 82. Uredba o republiških priznavalninah na področju kulture člen 3.
republiška priznavalnina - socialni spor - obrazložitev odločbe - odločanje v socialnem sporu
Pri načinu odločanja sodišča se socialni spor še najbolj loči od upravnega. Sodišče v upravnem sporu samo izjemoma odloča meritorno, medtem ko je pravilo odločanja v socialnem sporu, da se o zadevi odloči meritorno. Kakor je določeno v 1. alineji 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 lahko sodišče, če tožbenemu zahtevku ugodi, ne glede na določbo 2. odstavka 81. člena ZDSS-1 (torej da v celoti ali delno odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi) izpodbijani upravni akt samo odpravi in toženki naloži izdajo novega upravnega akta. Vendar lahko to naredi ob nadaljnjem pogoju, da dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami. Sodišče prve stopnje je o republiški priznavalnini odločalo v socialnem sporu. Štelo je, da izpodbijana zavrnilna odločba tožene stranke ne vsebuje obveznih sestavin, ki jih določa 210. člen ZUP, in ni obrazložena, kot je predpisano v 214. členu ZUP, ter se je tako ne da preizkusiti, zato jo je odpravilo in zadevo vrnilo v novo upravno odločanje. Ker ni obrazložilo, v čem bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami, tako da tudi ni izpolnjen pogoj, ki sodišču omogoča, da bi upravni akt zgolj odpravilo in naložilo toženi stranki izdajo novega upravnega akta, kakor je ta določen za takšen primer, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo (meritorno) sojenje.
Napačno je stališče tožene strank, da tožniku v času opravljanja nalog na misiji pripada fiksno plačilo skladno z Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, in da mu ne pripada niti plačilo za delo preko polnega delovnega časa niti plačilo za delo na sedmi dan v tednu.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 52, 52/1, 52/1-1, 52/2, 52/4.
izvedenec – stroški izvedenca – nagrada izvedenca – navzočnost na naroku – kilometrina – splošno znano dejstvo – razdalja do sedeža sodišča – nasprotovanje izvedenskemu mnenju
Za ustno podajanje izvida in mnenja izvedencu pripada za vsake začete pol ure 35,00 EUR (drugi odstavek 52. člena Pravilnika), za navzočnost na sodišču med narokom pa za vsake začete pol ure čakanja 10 EUR (tretji odstavek 52. člena Pravilnika).
Razdalja do sedeža sodišča in višina kilometrine sta splošno znani dejstvi, ki ju ni treba posebej dokazovati.
Očitno je, da tožnica z izidom dokazovanja ni zadovoljna, vendar bo svoje nasprotovanje izvedenskemu mnenju lahko uveljavljala v pritožbi zoper sodbo, če je razlogi sodišča prve stopnje ne bodo prepričali.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
V redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je tožena stranka očitala tožeči stranki kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker naj bi spornega dne v predprostoru oddelka, v umivalnici, kričala in za ušesa povlekla otroka. Priča, ki naj bi edina videla dogodek, spornega dogodka s svojo izpovedjo ni potrdila. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje tožnici očitana kršitev ni dokazana oziroma obstoj krivdnega odpovednega razloga ni dokazan. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
Uspešen pa tudi ne more biti zagovornik, ko navaja, da sodišče prve stopnje ni ocenilo vseh ugotovitev izvedenca medicinske stroke kot tudi ne izpovedbe priče K.. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima napadena sodba ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih, prav tako je sodišče prve stopnje ocenilo izpovedbo priče Kurija, kot to izhaja iz razlogov napadene sodbe, ki jo je potrebno gledati kot celoto, zato je očitno zagovornik te razloge prezrl. Sicer pa so razlogi napadene sodbe tudi jasni in konkretni, iz njih pa tudi izhaja, na podlagi katerih dokazov sodišče prve stopnje zaključuje, da je obdolžencu kaznivo dejanje dokazano. Očitno pa je, da pritožnik ne soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, s čimer pa graja dejansko stanje, ki ga je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato se v pritožbi smiselno uveljavljana bistvena kršitev iz člena 371/I-11 ZKP pokaže kot neutemeljena.