upniški odbor - mnenje upniškega predloga - soglasje upniškega odbora - varovanje interesov upnikov - seja upniškega odbora - vročanje pisanj upniškemu odboru - vročanje zahteve za mnenje - objava zahteve za mnenje
Ustaljena praksa v zvezi s pridobivanjem mnenja upniškega odbora se je izoblikovala v času, ko je takrat veljavni ZFPPIPP predpisoval, da mora sodišče pred izdajo določenih sklepov zahtevo za mnenje vročiti upniškemu odboru, namesto sedaj predpisane objave zahteve. Ne glede na to, da opisan način dela odstopa od določb 88. člena ZFPPIPPP, pa z njimi ni v nasprotju in je za upniški odbor bistveno bolj ugoden. V konkretnem primeru je bil upniški odbor, namesto da bi moral spremljati spletne strani v zvezi z objavo predloga, o predlogu obveščen po elektronski pošti, predsednica upniškega odbora pa bi po tem obvestilu, v obeh primerih: vročitev ali objava, morala sklicati sejo.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja med kazenskim postopkom - rok za vložitev predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja - rok za vložitev obtožnega predloga
Predlog za začasen odvzem vozniškega dovoljenja in predlog za uvedbo kazenskega postopka morata biti predlagana v osemdnevnem roku po prejemu kazenske ovadbe.
poprava pomotnega vpisa - pravica do izjave nasprotnega udeleženca - soglasje prizadetih oseb s popravo pomote
1. Za postopek popravljanja pomotnih vpisov velja 200. člen ZZK-1. Z novelo ZZK-1C je bila črtana določba 201. člena ZZK-1, s katero je bilo v tem postopku predvideno zaslišanje osebe, za katero bi odprava pomote lahko imela pravne posledice, ima pa nasprotni udeleženec možnost izjave v ugovornem postopku.
2. Poprava pomote je dopustna le, če stanje zemljiške knjige v trenutku, ko je izdan sklep o popravi, to dopušča oziroma če osebe, za katere bi odprava pomote imela posledice, s popravo soglašajo.
zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - pravni interes za pritožbo
Tudi če bi višje sodišče spremenilo izpodbijani sklep in bi ugodilo predlogu za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave, tak sklep na nadaljevanje stečajnega postopka ne bi imel vpliva, saj je postopek poenostavljene prisilne poravnave že pravnomočno končan. To pa pomeni, da tudi ugoditev pritožbi ne bi za dolžnika predstavljala nobene pravne koristi.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - prekluzija - materialno dokazno breme - pravica do izjave
Tožena stranka je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi argumentirano navedla, da tožeča stranka obveznosti po Pogodbi ni izpolnila in da podatki v poročilih ne odražajo dejanskega stanja. S tem pa se izkaže kot neresnična navedba pritožnice, češ, da je tožena stranka takšne navedbe podala šele v zadnji pripravljalni vlogi in s čimer skuša pojasniti (opravičiti), zakaj teh dokazov ni mogla že prej predložiti (kaj takega tudi sicer ne bi moglo biti upoštevano, saj v sporih majhne vrednosti ni mogoče - niti smiselno - uporabiti določbe drugega odstavka 286. člena ZPP).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/2, 458, 458/1.
neizvedba naroka - zavrnitev dokaznega predloga – izrecna zahteva za izvedbo naroka - pomanjkljiva trditvena podlaga – trditvno in dokazno breme
Dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika stranke (ali priče) ne pomeni izrecne zahteve za izvedbo naroka, kot jo določa drugi odstavek 454. člen ZPP. Ni namreč nujno, da bo oziroma bi sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
Glede ugovora o napakah pri izvedbi del, pa pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila trditvena podlaga tožene stranke pomanjkljiva. Ni namreč navedla kdaj je grajala napake oziroma niti ne kakšne naj bi te napake bile. Pomanjkljive trditvene podlage pa ni mogoče nadomestiti z izvedenimi dokazi, zato je sodišče predlog za zaslišanje njenega zakonitega zastopnika pravilno zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086767
OZ člen 103. ZPP člen 458, 458/1.
naročniška pogodba za internetne in telefonske storitve – uporaba telekomunikacijskih storitev – prekinitev naročniškega razmerja – odstop od pogodbe – odstopno upravičenje – delna neizpolnitev pogodbenih obveznosti – pogodba z zaporednimi obveznostmi – spor majhne vrednosti
Tožničina prekinitev internetne povezave 3. 7. 2014 res ni bila skladna s pogodbo oziroma splošnimi pogoji, in jo je mogoče opredeliti kot delno neizpolnitev pogodbenih obveznosti. Ker pri pogodbi z zaporednimi obveznostmi, kakršna je bila med strankama sklenjena naročniška pogodba za internetne in telefonske storitve, ne gre za pogodbo, pri kateri je rok bistvena sestavina, bi lahko toženka zaradi neizpolnitve odstopila od pogodbe le, če je bilo iz okoliščin sklepati, da tožeča stranka pogodbe tudi v prihodnje ne bo izpolnjevala. Takšnih okoliščin ni bilo.
Ker tožena stranka (po tožničini delni neizpolnitvi) tudi ni uveljavljala zahtevka za odpravo napake oziroma znižanja kupnine, odstopnega upravičenja ni pridobila. Materialnopravno pravilno je torej stališče sodišča prve stopnje, da toženkina prekinitev naročniškega razmerja ne predstavlja veljavnega odstopa od pogodbe.
krema za obraz – kozmetika – stvarna napaka – občutljivost oči – zagotovilo, da je krema primerna za občutljivo kožo – lastnosti, potrebne za običajno rabo – skrita napaka
Obrazna krema, ki je povzročila solzenje oči in pekoč občutek, ob opozorilu kupke, da ima z očmi določene težave, ter ob zagotovilu prodajalke, da je krema primerna za občutljivo kožo in da zagotovo ne bo povzročila težav, ima stvarno napako, saj nima lastnosti, ki so potrebne za običajno rabo. Hkrati krema nima lastnosti in odlik, ki so bile (molče) dogovorjene. Ker so se težave pokazale šele po določenem času od pregleda in nanosa kreme, je napaka skrita.
V skladu z določbo prvega odstavka 328. člena ZPP lahko sodišče kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote.
Skladno s petim odstavkom 108. člena ZPP sodišče stranko, ki ne vloži zadostnega števila izvodov vlog, pozove naj to stori v določenem roku. Če stranka ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže. Prav na takšen način je sodišče prve stopnje ravnalo tudi v obravnavanem primeru. S sklepom z dne 17. 10. 2016 je tožečo stranko pozvalo, naj dodaten izvod vloge predloži v 8 dneh in jo opozorilo, da bo v nasprotnem primeru tožbo zavrglo (kot zahteva šesti odstavek 108. člena ZPP).
Osemdnevni rok za dopolnitev vloge je iztekel v četrtek 27. 10. 2016. Dopolnitev, ki jo je tožeča stranka sodišču poslala naslednji dan, je zato prepozna. Vendar pa je sodna praksa že nekajkrat zavzela stališče, da se prepozno opravljena procesna dejanja lahko upoštevajo, če so opravljena, preden sodišče izreče sankcijo v obliki zavrženja vloge.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081709
SZ-1 člen 17, 17/1, 23, 23/1, 23/4, 25, 25/4, 30, 30/3, 48, 48/2, 49, 50, 69, 69/1. OZ člen 86, 86/1. ZPP člen 458. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 3.
zakonito pravno nasledstvo pridobitelja etažne lastnine – obvestilo upravnika o spremembi lastništva na posameznem delu – posel vzdrževanja – kotlovnica – redno upravljanje
Etažni lastnik mora, če se želi osvoboditi svoje obveznosti plačevanja stroškov iz prvega odstavka 30. člena SZ-1, o prenosu lastninske pravice s pravnim poslom obvestiti upravnika. Obvestilo tretje osebe nima takšnega učinka, četudi gre za upnika.
69. člen SZ-1 po svoji naravi ni kogentna določba in ne preprečuje, da se stranke svobodno dogovorijo drugače. Določba 10. člena pogodbe o finančnem najemu, ki vstop novega etažnega lastnika v to pogodbo pogojuje s soglasjem slednjega, zato ni nična ne po
prvem
odstavku 86. člena
Obligacijskega zakonika ne po predpisih o varstvu potrošnikov.
spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – trditveno breme – pomanjkanje trditvene podlage – prekluzija – priznanje dejstva – nesporno dejstvo
Zahteva po opravi naroka mora biti izrecna. Navedba tožnice v tožbi, da naj „sodišče dopusti in izvede predlagane dokaze ter po opravljeni glavni obravnavi razsodi“, temu kriteriju ne zadosti.
Trditev, da stranka dolguje na podlagi priložene pogodbe, preprosto ne zadostuje. Sodišče vsebine konkretnega pogodbenega prava, ki sta ga stranki dogovorili s pogodbo, ne pozna po uradni dolžnosti, kot je to ustrezno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče. To ugotavlja le na podlagi in v mejah trditev pravdnih strank o vsebini pogodbenega razmerja in na podlagi dokazov, ki jih stranki predlagata.
podjemna pogodba - učinki pogodbe med pogodbenikoma - učinek inter partes - dogovor o pogoju za priznanje popusta
Pogodbe (kot tudi dogovori o pogojih) namreč učinkujejo le med strankami, ki jih sklenejo (inter partes) in ne morejo ustvarjati obveznosti za tretje osebe, ki pri njihovi sklenitvi niso sodelovale, niti z njimi niso bile seznanjene.
Dogovor o pogoju za priznanje popusta, sklenjen med tožečo stranko in družbo R. d. o. o., ne more zavezovati tožene stranke. Da bi lahko imel tak učinek, bi ji najprej moral biti (vsaj) poznan - tožeča stranka bi jo morala z njim (najmanj) seznaniti, ga (jasno in očitno) upoštevati v dobropisu ali pa toženi stranki v dobropisu postaviti enak pogoj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081725
ZD člen 142, 142/3, 142/4. OZ člen 299, 299/2, 395, 378, 404, 404/1. ZPP 7, 319, 319/3, 454, 454/2.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - solidarna odgovornost - pobotni ugovor - razpravno načelo - zbiranje procesnega gradiva - spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti
Trditveno in dokazno breme za podani pobotni ugovor je bilo v celoti na tožencih. Ne moreta ga prevaliti na sodišče. Upoštevaje razpravno načelo (7. člen ZPP) so za zbiranje procesnega gradiva odgovorne stranke. Sodišče ni dolžno samo iskati dokazov niti ne sme upoštevati nezatrjevanih dejstev.
Dediči so solidarno odgovorni za zapustnikove dolgove.
Zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti mora biti izrecno podana. Če stranka v vlogah podaja le dokazne predloge za izvedbo dokazov, ki se izvajajo ustno (na primer zaslišanje strank in prič), to ne šteje za zahtevo za opravo naroka v smislu drugega odstavka 454. člena ZPP.
ZST-1 člen 11. ZGD-1 člen 71 – 75. ZSVarPre člen 20.
oprostitev plačila sodne takse pred sodiščem druge stopnje – samostojni podjetnik posameznik – plača podjetnika – dobiček samostojnega podjetnika – dvakratnik minimalnega dohodka na družinskega člana – bruto dohodki – neto dohodki
Tožnica je (samostojna) podjetnica, ki si ne izplačuje plače. Plača podjetnika je dobiček s.p., ki je razlika med prihodki in odhodki (stroški poslovanja, prispevki za socialno varnost, davčne obremenitve).
Sodišče prve stopnje je materialno pravo napačno uporabilo, ko je pri odločanju bruto dohodke upoštevalo kot neto dohodke.
Ni dvoma, da bi bil tožnik upravičen do povračila sodne takse, ki jo je moral plačati v nepravdnem gospodarskem postopku, vendar bi moral to svojo pravico uveljaviti pravočasno in v postopku, v katerem so stroški nastali, ne pa s posebno tožbo.
brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov nasprotni stranki
Vsebina brezplačne pravne pomoči po 26. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) niso stroški, ki v postopku nastanejo nasprotni stranki. Če pravdna stranki, ki ji je odobrena brezplačna pravna pomoč v pravdnem postopku ne uspe, je nasprotni stranki dolžna povrniti pravdne stroške po določbah ZPP o povrnitvi stroškov postopka. Če sta obe pravdni stranki upravičeni do brezplačne pravne pomoč, mora neuspešna stranka stroške, ki jih je za nasprotno stranko založila država, plačati v korist proračuna (prvi, tretji odstavek 46. člena ZBPP).
odpravnina - nadurno delo - neizrabljen letni dopust
Delavcu pripada plačilo nadur, ki so bile dejansko opravljene. Nebistveno pri tem je, da toženka teh nadur ni nikoli odobrila.
Delavec je upravičen do nadomestila za neizrabljen dopust le ob prenehanju delovnega razmerja, če dopusta do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti in tudi ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega dopusta ni mogel izrabiti še pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni ugotovljen, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, delavec izgubi pravico do izrabe letnega dopusta (ali nadomestila). Bistveno je, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Tožnica je od 7. 7. 2015 dalje pa vse do izteka odpovednega roka imela možnost izrabiti dopust, če bi to zahtevala. Tožnica ni dokazala, da bi ustno ali pisno zahtevala izrabo dopusta, zato je njen zahtevek za plačilo nadomestila za neizrabljen dopust neutemeljen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0023409
KZ-1 člen 68, 68/1, 135, 135/1. ZKP člen 364, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 373.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazloženost sklepa - dokazna ocena - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanja grožnje - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sodni opomin
Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da je bila obdolženčeva grožnja, da bo napadel oškodovančevo življenje, resna in objektivno zmožna in da je pri oškodovancu dosegla občutek resne ogroženosti in prestrašenosti ter je bila izrečena z namenom ustrahovanja, na kar je utemeljeno sklepalo tudi zato, ker ni šlo za osamljen primer, saj je obdolženec oškodovanca že pred tem napadel in prav nobenega razloga ni imelo za sklepanje, da oškodovanec pri obdolženčevem vedenju in izjavah občutkov resne ogroženosti ni mogel imeti.