nov dokazni predlog - predlog za določitev novega izvedenca - predlog za dodatno zaslišanje izvedenca - dokazna tema - dokazno sredstvo
Predlog tožeče stranke z določitvijo “novega (drugega) izvedenca krovske (gradbene) stroke”, oziroma z novim (dodatnim) zaslišanjem (že določenega) izvedenca gradbene stroke, ni njen nov dokazni predlog, temveč je (le) njen predlog za nadaljnje izvajanje dokaza, ki je bil že (v pretežnem delu oziroma delno) izveden. Če stranka glede iste dokazne teme predlaga dodatno zaslišanje izvedenca ali novega izvedenca, potem to ni dokazni predlog (dokazni predlog identificirata dokazna tema in dokazno sredstvo - če je oboje isto, ne more iti za nov dokazni predlog).Obravnavana zadeva pa je prav tak primer.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086785
OZ člen 619 – 648, 649. ZPP člen 286.
podjemna pogodba – gradbena pogodba – plačilo – določitev plačila – cena – dogovor o okvirni ceni – fiksna cena – nedovoljene pritožbene novote – navajanje novih dejstev – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – dejansko stanje – izvedensko mnenje
Tudi gradbena pogodba je v 649. členu OZ opredeljena kot podjemna pogodba. Razlika med podjemno in gradbeno pogodbo je v opredelitvi izpolnitvenih dejanj izvajalca oz. podjemnika. Izpolnitveno dejanje pri gradbeni pogodbi je izvršitev (oprava, dokončanje) določenega posla – bodisi izgradnja novega objekta bodisi izvedba (dokončanje) drugih gradbenih del na obstoječem objektu. Predmet gradbene pogodbe je torej izdelava nove stvari – novega objekta oz. izvedba drugih gradbenih del, katerih izvedba zahteva večja in zahtevnejša dela. Pri podjemni pogodbi je izpolnitveno dejanje opredeljeno kot opravljen posel. Ker gre pri obeh pogodbah za istovrstno izpolnitveno ravnanje, je tudi gradbena pogodba opredeljena kot podjemna pogodba.
Dogovor o fiksni ceni 40.000,00 EUR zatrjuje tožena stranka, zato je na njej breme, da ga dokaže oz. vzbudi resen dvom o ceni, ki jo zatrjuje in dokazuje tožeča stranka. Toženec tega dokaznega bremena ni zmogel. Ker je tožeča stranka družba, ki se poklicno ukvarja z gradbeništvom, ni verjetno, da bi svoje delo ovrednotila pod ceno. Sicer pa se v obeh ponudbah, ki ju je podala, sklicuje na obračun po dejansko porabljenih količinah.
Po prejemu odločbe pritožbenega sodišča je tožeča stranka v svoji pripravljalni vlogi in na naroku za glavno obravnavo, nanje pa se sklicuje tudi v pritožbi, pojasnila, da se preostanek tožbenega zahtevka nanaša na: 1. še ne priznane neposredne stroške, nastale v posledici sanacijskih del, 2. stroške storitev, ki jih je morala tožeča stranka plačati, pa jih zaradi sanacije ni mogla koristiti in so nastali v avgustu in septembru 2008 ter še niso bili priznani in 3. stroške storitve ter delovne sile, ki jih je morala tožeča stranka plačati, pa jih zaradi sanacije ni mogla koristiti in so nastali v prvi polovici oktobra 2008.
Kot ugotavlja sama tožeča stranka v pritožbi, je vsota vseh teh stroškov, ki jih je tožeča stranka sicer specificirala, 7.174,35 EUR in presega višino preostanka postavljenega tožbenega zahtevka. Ker mora sodišče odločati v mejah postavljenega zahtevka, je zato na tožeči stranki dolžnost opredelitve tožbenega zahtevka, torej kaj od navedenih postavk predstavlja še tožbeni zahtevek. Ne more namreč sodišče izbirati, kaj od navedenega je predmet preostanka tožbenega zahtevka. Zmotna je zato tudi pritožbena razlaga odločbe pritožbenega sodišča, da je bil zahtevek v višini 3.300,00 EUR vrnjen v ponovno odločanje zato, ker izvedenka in sodišče prve stopnje nista ustrezno specificirala stroškov oziroma škode v tej višini. Trditvenega bremena v smislu specifikacije tožbenega zahtevka, ki je na njem, namreč pritožnik ne more prevaliti na sodišče in izvedenko.
Od upravljavca/lastnika hotela ni mogoče zahtevati take stopnje skrbnosti, da bo zagotovil osebje, ki bo hodilo od gosta do gosta, ki uporablja hotelski bazen, in ga seznanjalo z uporabo tako preproste stvari, kot je ležalnik. Sploh pa ni videti nikakršne odgovornosti, če se je ležalnik pod tožnico sesedel deset minut po tem, ko je že ležala na njem, pri čemer je zavestno izbrala ležalnik, ki ga je tisti dan pred njo že nekdo uporabljal.
OZ člen 133, 133/3, 198, 352, 352/2, 352/3. ZPP člen 216, 285.
okoljska škoda - neupravičena obogatitev - povrnitev koristi - oblikovanje tožbenega zahtevka - predhodno vprašanje - pravna sredstva - objektivni in subjektivni zastaralni rok - odškodninska terjatev - izkop peska v peskokopu - dejavnost peskokopa - soglasje za opravljanje dejavnosti - postopek za pridobitev soglasja za opravljanje dejavnosti - nepravilnosti v upravnem postopku - vezanost pravdnega sodišča na odločbo upravnega organa - čas, ki je potreben za zastaranje - prosti preudarek
Glede na tako trditveno podlago je treba tožbeni zahtevek obravnavati po 198. členu OZ. V primeru, če obogateni ravna krivdno, kar tožnica sicer očita toženi stranki, ima namreč tožeča stranka možnost izbire, ali bo tožila po odškodninski podlagi ali na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi.
Trditvena podlaga sicer nakazuje na okoljsko škodo, ki jo OZ ureja v 133. členu. Zahtevkov po tem členu pa tožnica ni postavila. Ker izrecno vtožuje plačilo iz naslova neupravičene obogatitve, sodišče tožeče stranke ni dolžno v okviru 285. člena ZPP pozivati na dopolnitev navedb za plačilo škode po tretjem odstavku 133. člena OZ, po katerem je, če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnost, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, mogoče zahtevati povrnitev škode, ki presega običajne meje.
Sodišče ne more posegati v pravnomočne odločitve, sprejete v postopkih upravnih organov. Ali je tožena stranka izpolnjevala vse pogoje za izvajanje rudniške dejavnosti, med katerimi je tudi soglasje lastnika zemljišča za njegovo izkoriščanje, je bilo predhodno vprašanje v postopkih za pridobitev soglasja za opravljanje dejavnosti peskokopa. Morebitne nepravilnosti v odločbi ali postopku njene izdaje je mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih predvideva postopek, v katerem je bila odločba izdana.
ZPP člen 154. ZFPPIPP člen 61, 61/4, 61/4-7, 298a, 308.
pravdni stroški – napotitveni sklep za vložitev tožbe v stečajnem postopku – preuranjena vložitev tožbe – priznana terjatev v stečaju
Toženka je imela možnost prerekano ločitveno pravico pripoznati že pred vložitvijo tožbe, pa tega ni storila. Kljub temu, da je bila seznanjena z dejanskimi razlogi prerekanja in z dejstvom, da je bil v zemljiški knjigi pred vknjižbo hipoteke zaznamovan nepravdni postopek v zvezi z ureditvijo etažne lastnine, je toženka še v odgovoru na tožbo vztrajala pri zavrnitvi tožničinega tožbenega zahtevka. Tožbeni zahtevek je v celoti pripoznala šele, ko so bile za vse dele nepremičnine v stečaju prijavljene izločitvene pravice.
zahteva za sodno varstvo - hitri postopek - zavrženje zahteve za sodno varstvo kot prepozne - pravočasnost vložene zahteve za sodno varstvo - poslovanje prekrškovnih organov z zahtevo za sodno varstvo
Tako torej ni dvoma, da je prvostopno sodišče glede na redosled procesnih dejanj prekrškovnega organa, ki izhaja iz spisovnega gradiva poslovalo v nasprotju z določbami člena 65 ZP-1, ki izrecno razdeljujejo način poslovanja sodišča v primeru, ko prejme ZSV storilca zoper odločitev prekrškovnega organa v primeru, ko prekrškovni organ izda sklep o zavrženju (prepozne ali nedovoljene) ZSV (določba desetega odstavka člena 65 ZP-1), s čemer se je brez dvoma prvostopnemu sodišču pripetila bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1, kar je vplivalo na zakonitost tako sprejete odločitve.
Anuitete morajo biti: 1. vnaprej določene, 2. zneskovno enake in 3. zajemati morajo glavnico in obresti. Če kateri od teh pogojev manjka, ne gre za anuitete in (zato) tudi ne za triletni zastaralni rok, pač pa za navadna obročna odplačila.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 14/2, 14/2-3.
postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - nelikvidnost - prezadolženost - uveljavljanje terjatve v izvršilnem postopku - izbira pravne poti - namen stečajnega postopka - namen izvršilnega postopka
Za začetek postopka osebnega stečaja zadošča že nastop enega od obeh položajev (ali trajnejša nelikvidnosti ali prezadolženost). Zato se dolžnik, ki je nelikviden, začetku stečajnega postopka ne more upirati z dokazovanjem, da ni prezadolžen.
Ni podlage, da bi se upniku omejilo izbiro o tem, katero pravno pot bo izbral za uveljavljanje svoje terjatve oziroma upniku ni mogoče odreči pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja z obrazložitvijo, da lahko svojo terjatev uveljavlja v izvršilnem postopku. Namen izvršilnega in stečajnega postopka je sicer identičen - poplačilo upnikove terjatve. Toda zgolj ta ugotovitev ne zadošča za zaključek, da upnikov položaj v stečajnem postopku ne bo ugodnejši. Četudi bi upnik lahko dosegel poplačilo v drugem postopku, lahko sam presodi, da bo svoje interese učinkoviteje zavaroval v stečajnem postopku. Sodna praksa je o tem vprašanju enotna.
neupravičen promet s prepovedanimi drogami – dajanje v promet – prepustitev droge v uporabo
Iz krivdoreka izpodbijane sodbe pa izhaja očitek obtožencu, da je zaradi dajanja v promet (ne pa zaradi nadaljnje prodaje!) kupoval, hranil in prenašal prepovedano substanco, kar je nova izvršitvena oblika, s katero je bila dopolnjena določba prvega odstavka člena 186 KZ-1 z novelo KZ-1 B1, ki velja od 15. 5. 2012 dalje in je torej veljala že v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja. Ta izvršitvena oblika pa glede na utemeljitev predlagatelja prav tako vključuje kupovanje, hrambo ali prenašanje prepovedane substance zaradi dajanja v promet zaradi zaznanih primerov hrambe droge izključno z namenom razdeliti drogo drugim osebam (uživalcem) na način, da pri tem sicer ne gre za prodajo, ampak za prepustitev droge v uporabo na zabavah, druženjih, torej tudi v takih primerih, kot je obravnavani
skupno premoženje - plačevanje kredita za skupno premoženje - plačilo skupnih dolgov
Toženec je trdil, da je 27.8.2010 (po razpadu zunajzakonske zveze, ki je razpadla novembra 2008) sklenil z banko kreditno pogodbo in s tem kreditom poplačal kredite, s katerimi sta stranki pridobivali skupno premoženje. Navedel je banke, pri katerih so bili ti krediti najeti in tudi zneske, iz njegovih navedb pa ni razvidno, kdaj so bili ti krediti najeti. Tožnica je že v odgovoru na nasprotno tožbo nasprotovala njegovemu zahtevku z obrazložitvijo, da so v kreditni pogodbi z dne 27.8.2010 navedeni tudi krediti, s katerimi ni seznanjena in ne ve, na kaj se nanašajo, ne ve v katerem obdobju so bili krediti sklenjeni.
Prvostopenjsko sodišče na podlagi njegovih navedb in predloženih dokazov ni moglo ugotoviti zneska skupnega dolga po posameznih kreditnih pogodbah, ki naj bi ga toženec odplačal iz svojega posebnega premoženja po razpadu zunajzakonske skupnosti. Njegove trditve so bile preveč pavšalne.Upoštevati je potrebno, da je tožnica zahtevku nasprotovala, opozarjala je na pomanjkljive navedbe, opozorilo ga je tudi prvostopenjsko sodišče, zato bi moral svoj zahtevek ustrezno obrazložiti. Ker tega ni storil, prvostopenjsko sodišče ni moglo preizkusiti, ali mu tožnica iz naslova plačila skupnih dolgov res dolguje vtoževani znesek.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-3. ZDR-1 člen 137. ZZVZZ člen 28, 29.
vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj – plačilo plač – plačilo nadomestila plač
S tem, ko je tožeča stranka sodbo izvršila, je pridobila pravice na podlagi zakona.
V trenutku, ko se po sodbi vzpostavi delovno razmerje za nazaj, mora delodajalec vplačati tudi zaostale plače v višini bruto plače oziroma v višini nadomestil plač za čas bolniškega staleža. Za sporno obdobje, ko je bilo vzpostavljeno delovno razmerje za nazaj, pa tudi delodajalec pridobi (za nazaj) pravice zahtevati povračilo nadomestil za čas bolniške odsotnosti tožene stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002036
ZKP člen 502, 502/3.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - protipravno pridobljena premoženjska korist - opis kaznivega dejanja
Očitek pritožbe, da je obtoženi s kaznivim dejanjem pridobil premoženjsko korist, ki ni konkretizirana, je neutemeljen, saj iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da naj bi si soobtožena pridobila 301.600,00 EUR premoženjske koristi, od tega pa obtožencu namenila 38.890,00 EUR premoženjske koristi.
zaznamba spora o pridobitvi stvarne pravice - predložitev tožbe - nepredložitev potrdila sodišča o vloženi tožbi
Sodišče dovoli zaznambo spora o pridobitvi stvarne pravice, če sta predlogu za zaznambo priložena ustrezna tožba ter potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. V konkretnem primeru že vsebina tožbe potrjuje njeno vložitev, zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča nepredložitev posebnega potrdila o vložitvi tožbe za predlagatelja nima negativnih posledic. Drugačno stališče bi bilo pretirano formalistično.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023424
OZ člen 190, 190/3, 490, 520. SPZ člen 8, 18, 63. ZIZ člen 55, 55-8, 59, 60. ZPP člen 13, 13/1, 181, 181/2, 181/3, 243, 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba o obročni prodaji s pridržkom lastninske pravice - prenos lastninske pravice pod odložnim pogojem plačila kupnine - montažni kiosk - premična stvar - spojenost kioska s podlago - možnost prestavitve kioska brez škode za njegovo substanco - odstop od pogodbe zaradi pravnih napak - vračilo kupnine - nedopustni vmesni ugotovitveni zahtevek - tožba na nedopustnost izvršbe kot ugotovitvena tožba - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - utemeljena zavrnitev nepomembnih dokaznih predlogov
- Tožba na nedopustnost izvršbe predstavlja posebno obliko ugotovitvene tožbe, za katero ima izrecno podlago v zakonu (drugi odstavek 181. člena ZPP) in temelji na 59. in 60. členu ZIZ ter je lahko vložena samo glede dejstev, ki so bila med strankama sporna in se nanašajo na samo terjatev. Ugotovitveni zahtevek, kot ga je postavila tožeča stranka v I.1. je predhodno vprašanje za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. S tem pa je tožeča stranka postavila dva istovrstna zahtevka s katerima uveljavlja nedopustnost izvršbe (prvi odstavek 13. člena ZPP), s tem da zahtevek pod točko I.1 predstavlja trditveno podlago za zahtevek pod točko I.2. (prenehanje pogodbe zaradi pravnih napak in s tem obstoj 8. točke 55. člena ZIZ).
- Na podlagi teh strokovnih ugotovitev izvedenca pa je sodišče prve stopnje kiosk pravilno opredelilo kot premičnino v skladu s SPZ, ki v 8. členu v povezavi s 18. členom opredeljuje nepremičnino kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi njenimi sestavinami, ki so trajno z njo spojene.
- Pogodba s pridržkom lastninske pravice je urejena v 520. členu OZ in 63. členu SPZ in se lahko sklene samo za premično premoženje ter predstavlja obliko neposestnega stvarnopravnega zavarovanja terjatve.
Pridržek lastninske pravice daje prodajalcu možnost izbire in varuje njega ne pa kupca.
OZ člen 5, 648. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
odstop naročnika od pogodbe – plačilo po posameznih fazah – pravočasno grajanje procesnih kršitev – substanciranje dokaznega predloga
Pogodbeno so bile dogovorjene posamezne faze, ki so vsaka zase predstavljale samostojno podlago za plačilo, tožena stranka pa je bila dogovorjene deleže vseh pogodbenih del zavezana plačati šele po zaključenih fazah, do česar pa ni prišlo. V primeru, ko vsaka posamezna faza prestavlja samostojno plačilno podlago, uporaba določila 648. člen OZ na način, kot ga v tem postopku uveljavlja tožeča stranka, torej da je upravičena do plačila celotne pogodbene vrednosti, ne glede na (opravljen) obseg dela, ne pride v poštev.
Tožeča stranka zatrjevane procesne kršitve ni grajala že na naroku, na katerem je sodišče prve stopnje dokazne predloge zavrnilo. Poznejše grajanje, vključno v pravnih sredstvih se upošteva le, če stranka izkaže, da teh kršitev brez svoje krivde ni mogla prej navesti.
Navedba, da bi priča lahko izpovedala o vseh dogovorih in dogajanju glede izvedbe del, za ugoditev dokaznemu predlogu ne more zadostovati.
pravica do uporabe svojega jezika - pouk o pravici do uporabe svojega jezika - pravica do tolmača
Zmotna je trditev pritožnice, da je sodišče kršilo pravice obdolženca do uporabe svojega jezika. Obdolženec je bil v dežurni preiskovalni službi poučen o pravici do tolmača, kateremu se je odpovedal ter navedel, da govori slovensko. Iz zapisnika o glavni obravnavi je razvidno, da je sodišče obdolženca primerno poučilo o pravici do tolmača, ki se ji je izrecno odpovedal.
Za začetek teka zastaralnega roka pri uveljavljanju negmotne škode mladoletnega tožnika je odločilen trenutek, ko starši zvejo ali bi mogli (s stališča starševskih obveznosti do otroka pa tudi morali) izvedeti za obseg otrokove škode. Dolžina zastaralnega roka pa se presoja z uporabo določb o zastaranju poslovne odškodninske odgovornosti, pri čemer odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s kršitvijo pogodbene obveznosti, ki ne izvira iz gospodarske pogodbe, v konkretnem primeru škoda, ki je nastala s kršitvijo pojasnilne dolžnosti, zastara v petih letih.