postopek preventivnega prestrukturiranja - sklep o začetku postopka - učinki začetka postopka - terjatve zavarovane po zfz
Iz navedenega izhaja, da je določba 3. točke tretjega odstavka 44.j člena ZFPPIPP, po kateri mora izrek sklepa o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja vsebovati tudi ugotovitev sodišča, da začetek postopka preventivnega prestrukturiranja učinkuje samo za finančne terjatve, vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev in posledično izpodbijani sklep v 2. točki izreka, v kolikor osnovni seznam finančnih terjatev vsebuje tudi finančne terjatve, zavarovane po ZFZ, v nasprotju s petim odstavkom 44.l člena ZFPPIPP.
umik tožbe – soglasje k umiku tožbe – nepogojno soglasje – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – stroški postopka – ustavitev postopka
To, da se je toženec strinjal z umikom tožbe „pod pogojem, da bo tožnica poravnala stroške postopka“, ni podaja soglasja k umiku pod pogojem, pač pa gre za nepogojno soglasje k umiku tožbe in sočasno za zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov.
V postopku je bilo ugotovljeno, da toženec prebiva v Ruski federaciji, kjer ima družino in premoženje, zato je tožnik izkazal, da bo moral terjatev uveljaviti v tujini.
stroški postopka – stroškovna odločitev – sosporniki – sosporništvo – večosebna deljiva obveznost – solidarnost na strani tožencev
Večosebna deljiva obveznost je nerazdelna samo, če tako določa zakon ali če se o tem dogovorita stranki.
Na podlagi tretjega odstavka 161. člena ZPP so sosporniki nerazdelno odgovorni za pravdne stroške le v primeru, če so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari. Če pa niso nerazdelno odgovorni glede glavne stvari (in za tak primer gre v tej zadevi), tudi niso nerazdelno odgovorni za povrnitev stroškov.
Pritožnik zatrjuje, da ni prejel nobenega pisanja, ker se pošta dostikrat izgubi, ker se poštarji menjujejo, ker pošta zaide na napačen naslov in ker je pošta v "tem času" postala privat in je bilo veliko zmešnjave. Navedeno pomeni, da pritožnik izpodbija verodostojnost štirih ravnanj poštnih delavcev (vročevalcev) v časovnem razmiku šestih mesecev. Pritožbeno sodišče se strinja, da pri vročanju kljub pravno vzpostavljeni odgovornosti in nadzoru nad delom pošte lahko prihaja do napak. Ne glede na to te niso tako pogoste, da zakonodajalec ne bi smel določiti fikcije vročitve, če hkrati da stranki možnost, da dokazuje nasprotno. Pritožnikove navedbe so preveč splošne (za njihovo dokazovanje pa tudi ni predlagal nobenih dokazov), da bi mogle vzpostaviti upošteven dvom o pravilnosti vročanja.
zahteva za sodno varstvo - hitri postopek - zavrženje zahteve za sodno varstvo kot prepozne - pravočasnost vložene zahteve za sodno varstvo - poslovanje prekrškovnih organov z zahtevo za sodno varstvo
Tako torej ni dvoma, da je prvostopno sodišče glede na redosled procesnih dejanj prekrškovnega organa, ki izhaja iz spisovnega gradiva poslovalo v nasprotju z določbami člena 65 ZP-1, ki izrecno razdeljujejo način poslovanja sodišča v primeru, ko prejme ZSV storilca zoper odločitev prekrškovnega organa v primeru, ko prekrškovni organ izda sklep o zavrženju (prepozne ali nedovoljene) ZSV (določba desetega odstavka člena 65 ZP-1), s čemer se je brez dvoma prvostopnemu sodišču pripetila bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1, kar je vplivalo na zakonitost tako sprejete odločitve.
Za začetek teka zastaralnega roka pri uveljavljanju negmotne škode mladoletnega tožnika je odločilen trenutek, ko starši zvejo ali bi mogli (s stališča starševskih obveznosti do otroka pa tudi morali) izvedeti za obseg otrokove škode. Dolžina zastaralnega roka pa se presoja z uporabo določb o zastaranju poslovne odškodninske odgovornosti, pri čemer odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s kršitvijo pogodbene obveznosti, ki ne izvira iz gospodarske pogodbe, v konkretnem primeru škoda, ki je nastala s kršitvijo pojasnilne dolžnosti, zastara v petih letih.
upniški odbor - mnenje upniškega predloga - soglasje upniškega odbora - varovanje interesov upnikov - seja upniškega odbora - vročanje pisanj upniškemu odboru - vročanje zahteve za mnenje - objava zahteve za mnenje
Ustaljena praksa v zvezi s pridobivanjem mnenja upniškega odbora se je izoblikovala v času, ko je takrat veljavni ZFPPIPP predpisoval, da mora sodišče pred izdajo določenih sklepov zahtevo za mnenje vročiti upniškemu odboru, namesto sedaj predpisane objave zahteve. Ne glede na to, da opisan način dela odstopa od določb 88. člena ZFPPIPPP, pa z njimi ni v nasprotju in je za upniški odbor bistveno bolj ugoden. V konkretnem primeru je bil upniški odbor, namesto da bi moral spremljati spletne strani v zvezi z objavo predloga, o predlogu obveščen po elektronski pošti, predsednica upniškega odbora pa bi po tem obvestilu, v obeh primerih: vročitev ali objava, morala sklicati sejo.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja med kazenskim postopkom - rok za vložitev predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja - rok za vložitev obtožnega predloga
Predlog za začasen odvzem vozniškega dovoljenja in predlog za uvedbo kazenskega postopka morata biti predlagana v osemdnevnem roku po prejemu kazenske ovadbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002036
ZKP člen 502, 502/3.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - protipravno pridobljena premoženjska korist - opis kaznivega dejanja
Očitek pritožbe, da je obtoženi s kaznivim dejanjem pridobil premoženjsko korist, ki ni konkretizirana, je neutemeljen, saj iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da naj bi si soobtožena pridobila 301.600,00 EUR premoženjske koristi, od tega pa obtožencu namenila 38.890,00 EUR premoženjske koristi.
neupravičen promet s prepovedanimi drogami – dajanje v promet – prepustitev droge v uporabo
Iz krivdoreka izpodbijane sodbe pa izhaja očitek obtožencu, da je zaradi dajanja v promet (ne pa zaradi nadaljnje prodaje!) kupoval, hranil in prenašal prepovedano substanco, kar je nova izvršitvena oblika, s katero je bila dopolnjena določba prvega odstavka člena 186 KZ-1 z novelo KZ-1 B1, ki velja od 15. 5. 2012 dalje in je torej veljala že v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja. Ta izvršitvena oblika pa glede na utemeljitev predlagatelja prav tako vključuje kupovanje, hrambo ali prenašanje prepovedane substance zaradi dajanja v promet zaradi zaznanih primerov hrambe droge izključno z namenom razdeliti drogo drugim osebam (uživalcem) na način, da pri tem sicer ne gre za prodajo, ampak za prepustitev droge v uporabo na zabavah, druženjih, torej tudi v takih primerih, kot je obravnavani
skupno premoženje - plačevanje kredita za skupno premoženje - plačilo skupnih dolgov
Toženec je trdil, da je 27.8.2010 (po razpadu zunajzakonske zveze, ki je razpadla novembra 2008) sklenil z banko kreditno pogodbo in s tem kreditom poplačal kredite, s katerimi sta stranki pridobivali skupno premoženje. Navedel je banke, pri katerih so bili ti krediti najeti in tudi zneske, iz njegovih navedb pa ni razvidno, kdaj so bili ti krediti najeti. Tožnica je že v odgovoru na nasprotno tožbo nasprotovala njegovemu zahtevku z obrazložitvijo, da so v kreditni pogodbi z dne 27.8.2010 navedeni tudi krediti, s katerimi ni seznanjena in ne ve, na kaj se nanašajo, ne ve v katerem obdobju so bili krediti sklenjeni.
Prvostopenjsko sodišče na podlagi njegovih navedb in predloženih dokazov ni moglo ugotoviti zneska skupnega dolga po posameznih kreditnih pogodbah, ki naj bi ga toženec odplačal iz svojega posebnega premoženja po razpadu zunajzakonske skupnosti. Njegove trditve so bile preveč pavšalne.Upoštevati je potrebno, da je tožnica zahtevku nasprotovala, opozarjala je na pomanjkljive navedbe, opozorilo ga je tudi prvostopenjsko sodišče, zato bi moral svoj zahtevek ustrezno obrazložiti. Ker tega ni storil, prvostopenjsko sodišče ni moglo preizkusiti, ali mu tožnica iz naslova plačila skupnih dolgov res dolguje vtoževani znesek.
zaznamba spora o pridobitvi stvarne pravice - predložitev tožbe - nepredložitev potrdila sodišča o vloženi tožbi
Sodišče dovoli zaznambo spora o pridobitvi stvarne pravice, če sta predlogu za zaznambo priložena ustrezna tožba ter potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. V konkretnem primeru že vsebina tožbe potrjuje njeno vložitev, zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča nepredložitev posebnega potrdila o vložitvi tožbe za predlagatelja nima negativnih posledic. Drugačno stališče bi bilo pretirano formalistično.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 14/2, 14/2-3.
postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - nelikvidnost - prezadolženost - uveljavljanje terjatve v izvršilnem postopku - izbira pravne poti - namen stečajnega postopka - namen izvršilnega postopka
Za začetek postopka osebnega stečaja zadošča že nastop enega od obeh položajev (ali trajnejša nelikvidnosti ali prezadolženost). Zato se dolžnik, ki je nelikviden, začetku stečajnega postopka ne more upirati z dokazovanjem, da ni prezadolžen.
Ni podlage, da bi se upniku omejilo izbiro o tem, katero pravno pot bo izbral za uveljavljanje svoje terjatve oziroma upniku ni mogoče odreči pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja z obrazložitvijo, da lahko svojo terjatev uveljavlja v izvršilnem postopku. Namen izvršilnega in stečajnega postopka je sicer identičen - poplačilo upnikove terjatve. Toda zgolj ta ugotovitev ne zadošča za zaključek, da upnikov položaj v stečajnem postopku ne bo ugodnejši. Četudi bi upnik lahko dosegel poplačilo v drugem postopku, lahko sam presodi, da bo svoje interese učinkoviteje zavaroval v stečajnem postopku. Sodna praksa je o tem vprašanju enotna.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-3. ZDR-1 člen 137. ZZVZZ člen 28, 29.
vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj – plačilo plač – plačilo nadomestila plač
S tem, ko je tožeča stranka sodbo izvršila, je pridobila pravice na podlagi zakona.
V trenutku, ko se po sodbi vzpostavi delovno razmerje za nazaj, mora delodajalec vplačati tudi zaostale plače v višini bruto plače oziroma v višini nadomestil plač za čas bolniškega staleža. Za sporno obdobje, ko je bilo vzpostavljeno delovno razmerje za nazaj, pa tudi delodajalec pridobi (za nazaj) pravice zahtevati povračilo nadomestil za čas bolniške odsotnosti tožene stranke.
zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - pravni interes za pritožbo
Tudi če bi višje sodišče spremenilo izpodbijani sklep in bi ugodilo predlogu za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave, tak sklep na nadaljevanje stečajnega postopka ne bi imel vpliva, saj je postopek poenostavljene prisilne poravnave že pravnomočno končan. To pa pomeni, da tudi ugoditev pritožbi ne bi za dolžnika predstavljala nobene pravne koristi.
poprava pomotnega vpisa - pravica do izjave nasprotnega udeleženca - soglasje prizadetih oseb s popravo pomote
1. Za postopek popravljanja pomotnih vpisov velja 200. člen ZZK-1. Z novelo ZZK-1C je bila črtana določba 201. člena ZZK-1, s katero je bilo v tem postopku predvideno zaslišanje osebe, za katero bi odprava pomote lahko imela pravne posledice, ima pa nasprotni udeleženec možnost izjave v ugovornem postopku.
2. Poprava pomote je dopustna le, če stanje zemljiške knjige v trenutku, ko je izdan sklep o popravi, to dopušča oziroma če osebe, za katere bi odprava pomote imela posledice, s popravo soglašajo.
OZ člen 5, 648. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
odstop naročnika od pogodbe – plačilo po posameznih fazah – pravočasno grajanje procesnih kršitev – substanciranje dokaznega predloga
Pogodbeno so bile dogovorjene posamezne faze, ki so vsaka zase predstavljale samostojno podlago za plačilo, tožena stranka pa je bila dogovorjene deleže vseh pogodbenih del zavezana plačati šele po zaključenih fazah, do česar pa ni prišlo. V primeru, ko vsaka posamezna faza prestavlja samostojno plačilno podlago, uporaba določila 648. člen OZ na način, kot ga v tem postopku uveljavlja tožeča stranka, torej da je upravičena do plačila celotne pogodbene vrednosti, ne glede na (opravljen) obseg dela, ne pride v poštev.
Tožeča stranka zatrjevane procesne kršitve ni grajala že na naroku, na katerem je sodišče prve stopnje dokazne predloge zavrnilo. Poznejše grajanje, vključno v pravnih sredstvih se upošteva le, če stranka izkaže, da teh kršitev brez svoje krivde ni mogla prej navesti.
Navedba, da bi priča lahko izpovedala o vseh dogovorih in dogajanju glede izvedbe del, za ugoditev dokaznemu predlogu ne more zadostovati.