EZ člen 4, 4-15, 4-55, 23b, 23b/4, 64j, 64j/1, 64n, 64n/4, 64n/4-1, 71, 71/1. OZ člen 34, 34/2, 35. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 2-13, 2-19, 5, 5/2, 5/2-1. Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem člen 2, 2-7, 9, 9/1, 9/3, 9/4. Pravila za delovanje Centra za podpore člen 41, 41/1, 41/4.
plačilo finančne pomoči za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije – podpora – zagotovljeni odkup električne energije – prodajna pogodba – distribucijsko omrežje – javno omrežje – merilno mesto – prevzemno-predajno mesto
Merilno mesto iz Soglasja in Pogodbe oziroma prevzemno-predajno mesto iz Odločbe se nahaja na stiku z javnim distribucijskim omrežjem, kar evidentno izhaja iz vsebine teh aktov in pomena pojma „javno omrežje“, kot je opredeljen v Uredbi o načinu izvajanja gospodarske javne službe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so za presojo utemeljenosti višine tožbenega zahtevka relevantne količine, izmerjene na merilnem mestu št. 07-00016.
dedna nevrednost, vzroki razdedinjenja, razlogi za razdedinjenje
Ker z razdedinjenjem zapustnik dediču odreče dedovanje dela zapuščine, ki mu gre po zakonu, morajo biti razlogi za razdedinjenje take narave, da opravičujejo civilnopravno sankcijo. Kršitev kakšne zakonite ali moralne dolžnosti, s katero se zakoniti dedič pregreši nad zapustnikom, mora biti zakrivljena in huda. Dedičevo ravnanje mora biti take narave in imeti mora táko težo, da ni upravičeno varovanje njegovega položaja nujnega dediča. Zgolj zapustnikova nenaklonjenost dediču ne zadošča.
Sprejem na zdravljenje brez privolitve - nujni postopek - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom je skrajen ukrep, ki ga sodišče lahko uporabi samo takrat, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven zaprtega oddelka psihiatrične bolnice.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-2, 318/1-3, 318/1-4. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 104.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sistem afirmativne litiskontenstacije - odpoved najemne pogodbe - neplačilo najemnine - neprofitno stanovanje - izjemne okoliščine, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe
Toženčeva pasivnost pri podaji odgovora na tožbo vodi v domnevo, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Ob nadaljnjih pogojih iz 318. člena ZPP zato sodišče lahko ugodi tožbenemu zahtevku brez ugotavljanja dejanskega stanja in izvajanja v tožbi predlaganih dokazov.
ZFPPIPP člen 386, 386/1. ZPP člen 207, 207/2, 208, 208/1.
postopek osebnega stečaja – poslovna sposobnost stečajnega dolžnika – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – omejitev pravdne sposobnosti stečajnega dolžnika – prekinitev postopka
V konkretni tožbi gre za terjatev, ki ima lahko vpliv na stečajno maso. Gre sicer za nedenarno terjatev, vendar zahtevek na ugotovitev, da sta posojilna pogodba in sporazum o zavarovanju denarne terjatve nična, vpliva na obseg stečajne mase, saj se je z navedeno posojilno pogodbo tožeča stranka toženi stranki zavezala vrniti znesek 60.000,00 EUR. Glede na navedeno je v predmetni pravdi tožeča stranka z uvedbo osebnega stečaja pravdno sposobnost izgubila.
Tožeči stranki je uspelo dokazati, da je utemeljeno odstopila od Kreditne pogodbe. Odstop od sklenjene pogodbe ji omogočajo določila 108. člena OZ. Ker je bila kreditna pogodba razdrta, je odpadla pravna podlaga za obročno plačilo. Obvestila o zapadlih, a neplačanih obrokih, obvestilo pred tožbo in o prekinitvi pogodbe s končnim obračunom, je tožeča stranka tožencu poslala na naslov, na katerega so mu bila poslana tudi sodna pisanja, zato so neutemeljene sicer tudi prepozne pritožbene navedbe, da ni prejel opominov.
Toženec je dolžan razen zapadlih obrokov kredita plačati tudi diskontirano vrednost obrokov, ki do odstopa od pogodbe še niso zapadli. S tem, ko ni izpolnjeval svojih pogodbenih obveznosti, je zaradi kršitve pogodbe dolžan plačati tudi škodo, ki je nastala tožeči stranki (drugi odstavek 239. člena OZ). Pogodbeni interes tožnice je bil, da ji toženec plača obresti za posojeni denar.
neveljavnost oporoke - darilo - vračunanje daril v dedni delež - skupno premoženje zakoncev - ugovor o obstoju skupnega premoženja
Nepremičnine sodijo v skupno premoženje zakoncev ne glede na to, ali je v zemljiški knjigi vpisan le eden od zakoncev. Nepravilno je stališče pritožnikov, da sklenitev darilne pogodbe pomeni priznanje lastništva drugemu zakoncu, zaradi česar naj bi bilo dokazovanje obstoja skupnega premoženja izključeno. Niti vknjižba v zemljiško knjigo niti sklenitev darilne pogodbe namreč ne spreminjata na podlagi zakona pridobljenih pravic drugega zakonca. Zakonec zato sme dokazovati, da je bila darilna pogodba, sklenjena z drugim zakoncem, darilo le v delu, v preostalem pa je predstavljala ureditev dejanskega stanja glede lastništva. Takšno dokazovanje je mogoče že po splošnih pravilih obligacijskega prava, in sicer tudi kadar je bila pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa ali overjena pred sodnikom. Zakon v primerih tovrstne obličnosti namreč izjem glede možnosti dokazovanja drugačne volje od v pogodbi izražene ne določa.
Tožeča stranka zmotno meni, da bi morala toženka za ugotovitev deleža na skupnem premoženju v obravnavani zadevi postaviti poseben zahtevek. Zadošča namreč, da je zahtevku tožnikov ugovarjala in podala ustrezno trditveno podlago glede obstoja skupnega premoženja.
Zakon o dedovanju namreč ne ureja le možnosti zahtevati vračilo daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža (urejeno v 35. členu ZD), temveč tudi ustanovo vračunanja darila v dedni delež dediča (46. člen ZD). Ustanova vračunanja daril in volil v dedni delež pride v poštev pri zakonitem dedovanju in omogoča, da dobijo tisti dediči, ki jim je zapustnik dal darila za časa življenja, pri zakonitem dedovanju efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža, kolikor znaša vrednost darila ali volila. Vračunanje daril se opravi na zahtevo sodediča, in sicer na podlagi samega zakona, ki vzpostavlja domnevo, da zapustnik z naklonitvijo darila ni hotel posameznega dediča preferirati. Če dedič ne vrne darovanega zneska v zapuščino, se vračunanje opravi računsko (idealna kolacija). Vsakemu sodediču, ki vračunanje darila zahteva, se tako najprej dodeli iz zapuščine enaka vrednost, kot je vrednost darila, ki ga je dobil dedič, kateremu se darilo vračunava, ostanek zapuščine pa se potem razdeli med dediče v razmerju njihovih dednih deležev.
V postopku je bilo ugotovljeno, da toženec prebiva v Ruski federaciji, kjer ima družino in premoženje, zato je tožnik izkazal, da bo moral terjatev uveljaviti v tujini.
ZIZ člen 15, 192, 192/2, 210, 210/1, 210/4. ZPP člen 313, 313/2, 313/3, 332. SZ-1 člen 112, 112/4.
sklep o izročitvi - rok za izselitev iz stanovanja - primeren rok - izpraznitev stanovanja - odpoved najemne pogodbe - prodaja nepremičnine - čas pridobitve hipoteke - začetek teka paricijskega roka
Paricijski rok za izselitev iz prodanega stanovanja ni primerljiv z rokom, ki ga ob izdaji sodbe določi pravdno sodišče v pravdnem postopku zaradi odpovedi najemne pogodbe.
Ker je dolžnik zoper odločitev o izselitvi vložil pravočasno pritožbo, mu bo začel paricijski rok za izselitev teči šele od vročitve sklepa višjega sodišča.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086917
OZ člen 275. SPZ 128, 128/1, 128/2, 128/3. ZPP člen 285.
zastavna pravica na nepremičnini – hipoteka – prehod terjatve – pravni interes – subrogacija – zakonita subrogacija – izpolnitev tretjega – materialno procesno vodstvo
Če hipotekarno zavarovano terjatev plača realni dolžnik, ki ni hkrati tudi osebni dolžnik, s subrogacijo pridobi zavarovano terjatev. Glavni učinek zakonite subrogacije je prehod izpolnjene upnikove terjatve na izpolnitelja. V trenutku izpolnitve terjatev preide iz upnikove premoženjske mase v izpolniteljevo in postane del izpolniteljevega premoženja.
ZP-1 člen 56, 56/4, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 7, 7-9, 15, 15/1, 15/1-3,15/2.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - zahteva za sodno varstvo - zakonski znaki prekrška - zavajajoča poslovna praksa
Iz opisa prekrška so razvidni vsi zakonski znaki prekrška po tretji alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP (pravna oseba je potrošnikom, ki so sodelovali v nagradnem kvizu na TV ..., namesto razpisane nagrade - prenosnega računalnika v vrednosti 238,00 EUR brez DDV izročila tablični računalnik v vrednosti 77,00 EUR brez DDV), način storitve in odločilne okoliščine.
Ne držijo pritožbene navedbe, da je že grožnja s smrtjo dovolj težko dejanje, da je lahko razlog za razdedinjenje po prvem odstavku 126. člena ZD. Ta določba jasno določa, da je dedno nevreden, kdor z naklepom vzame ali poskusi vzeti življenje zapustniku, kar pa sploh ni bilo zatrjevano.
Pri kršitvi dolžnosti preživljanja staršev je treba ugotoviti ne le, da je bila eksistenca zapustnika resno ogrožena, ampak tudi, da je dedič za to vedel in da je imel možnost izpolnjevati svojo dolžnost, pa tega zavestno ni hotel.
IZVRŠILNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061236
ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/3, 207/4, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZMZPP člen 17, 87, 87/4. ZIZ člen 24, 24/3.
Avstrijsko pravo – združitev zadrug – sposobnost biti stranka – procesna sposobnost – prekinitev – nadaljevanje postopka
Združitev zadrug je v Republiki Avstriji urejena v Zakonu o združitvi zadrug in o spremembi obrtnega reda, ki v prvem odstavku 5. člena glede združitve s pripojitvijo določa, da z vpisom združitve v register zadrug po sedežu zadruge, ki prenaša premoženje, preide to premoženje vključno z dolgovi na prevzemno zadrugo, prenosna zadruga pa ugasne. Z dnem vpisa združitve v register firm preneha pravna subjektiviteta prenosne zadruge, kar pomeni, da kot neobstoječa oseba tudi nima več sposobnosti biti stranka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082747
OZ člen 132, 168, 168/3.
odškodnina zaradi odstopa od zakupne pogodbe - povračilo premoženjske škode zaradi izgubljenega dobička - obseg škode - normalen tek stvari
S tožbenim zahtevkom zahteva odškodnino za škodo, ki mu je nastala zaradi odstopa od zakupne pogodbe, do katerega je prišlo po krivdi tožene stranke pred potekom dogovorjene desetletne dobe zakupa. O podlagi odškodninske obveznosti tožene stranke je že pravnomočno odločeno.
Izgubljeni dobiček je preprečitev povečanja oškodovančevega premoženja. Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.
V sodni praksi VS RS je v podobnih primerih ugotavljanja izgubljenega dobička poudarjeno, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg ugotavlja na podlagi podatkov v preteklem poslovanju. Normalen tek stvari v pomenu tretjega odstavka 168. člena OZ je poslovanje v takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v preteklih obdobjih, povečanem (oziroma zmanjšanem) za stopnjo rasti (nazadovanje) tega poslovanja v preteklih obdobjih.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0086961
OZ člen 179, 179/1, 288. ZPP člen 168. ZST-1 člen 15. ZBPP člen 46, 48.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – fizičen napad – napad na življenje in telo – davljenje – strah – primarni strah – sekundarni strah – smrtni strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – posledice škodnega dogodka – delno plačilo – vračunanje obresti in stroškov – povračilo pravdnih stroškov – oprostitev plačila sodne takse – prevalitev plačila sodne takse – stroški brezplačne pravne pomoči
Strah za življenje, ki je tudi po oceni izvedencev izzvenel kmalu po napadu, je pri tožnici ostal oziroma se preoblikoval v začasen, dalj časa trajajoč strah (ki ga je trpela leto dni po dogodku oziroma ga občasno še vedno trpi) – strah pred ponovnim napadom oziroma pred napadalcem, ki pa vendarle ni dosegel praga nepremoženjske škode v takšnem obsegu, ki opravičuje in je podlaga za priznanje odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Pravilo iz 288. člena OZ (po katerem se dolžnikova delna izpolnitev vračunava tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica) pri neposlovnih odškodninskih obveznostih ne more priti v poštev. Obseg škode oziroma višina denarne odškodnine se namreč določa (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe, prav tako se tudi časovna točka zapadlosti pri odškodninskih obveznostih določa šele z dnem izdaje prvostopenjske sodbe.
ZST-1 v 15. členu vzpostavlja neposredno razmerje med stranko in državo (in ne med pravdnima strankama) in določa, da mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku delno ali v celoti uspela, plačati njen nasprotnik, sodišče pa mora o plačilu sodne takse odločati po uradni dolžnosti. Sodišče (prve stopnje) bo tako taksno obveznost v obsegu, kot je tožnica z zahtevkom uspela, po uradni dolžnosti izterjalo neposredno od tožencev.
povrnitev nepremoženjske škode – bodoča škoda – nova škoda – predvidljivost nastanka škode – merilo skrbnega oškodovanca in zavezanca za povračilo škode – povrnitev premoženjske škode – tuja nega in pomoč – stroški postopka – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Škodo, ki je bila ob koncu glavne obravnave oziroma sklenitvi sodne poravnave v prejšnjih postopkih predvidljiva, bi tožnica morala zahtevati že takrat, v tem postopku pa je upravičena le do povračila za novo škodo.
Sodna praksa pri presojanju, ali je bila bodoča škoda gotova ali ne, ne uporabi merilo dobrega strokovnjaka, temveč merilo skrbnega oškodovanca in zavezanca za plačilo odškodnine.
Bistveni zapis o izvršilnem naslovu in neposredni izvršljivosti notarskega zapisa je v točki tretjič in je res vsebovan v okviru sporazuma o zavarovanju denarne terjatve. Besedna zveza “ta notarski zapis” se nanaša na oba pravna posla, predvsem na kreditno pogodbo, ki je temelj za dolžnikovo jamčevanje za najeti kredit z vsem svojim premoženjem. Upnik je lahko predlagal zavarovanje na njegovo katerokoli premoženje.
odločitev o stroških postopka - postopek v interesu predlagatelja
O stikih otroka s starima staršema odloča sodišče po določbi tretjega odstavka 106.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v nepravdnem postopku.
- izvršljivost notarskega zapisa - meje danega soglasja dolžnika
Bistveni zapis o izvršilnem naslovu in neposredni izvršljivosti notarskega zapisa je v točki tretjič in sicer je vsebovan v okviru sporazuma o zavarovanju denarne terjatve. Besedna zveza „ta notarski zapis“ se nanaša na oba pravna posla, predvsem na kreditno pogodbo, ki je temelj za dolžnikovo jamčevanje za najeti kredit z vsem svojim premoženjem. Upnik je lahko predlagal izvršbo na njegovo katerokoli premoženje.
OZ člen 171, 171/1, 179. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – prometna nesreča – objektivna pogojenost odškodnine – zmanjšanje življenjske aktivnosti – soprispevek oškodovanca – sopotnik v vozilu – vinjen voznik – vožnja pod vplivom alkohola – dokazno breme – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – pomanjkljiva dokazna ocena – novo sojenje pred drugim sodnikom
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je glede na izvedene dokaze dokazno breme prevaljeno na tožnika, da dokaže, da ni vedel za alkoholiziranost voznika oz. da voznik v času nesreče ni bil pod vplivom alkohola.