KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023484
KZ-1 člen 217, 217/1, 217/3. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-3, 373.
dokazna ocena - dejansko stanje - gotovost - oprostilna sodba - razlogi o odločilnih dejstvih - kaznivo dejanje prikrivanja - zakonski znaki kaznivega dejanja
Ob dejstvu, da sta oba traktorja bila v Sloveniji brez težav registrirana, številke šasije pa so bile ponarejene tako dobro, da bi to, da so ponarejene, tudi strokovnjak le s težavo ugotovil, dokazov, ki bi obdolženca povezovali s ponarejevalci številk šasije, pa v obravnavani zadevi ni bilo in glede na izpovedbe kupcev ter ob ostalih razlogih, ki jih je v podkrepitev svoje odločitve navedlo v izpodbijani sodbi prvostopno sodišče, pritožba s prikazovanjem, da izvedeni dokazi dokazujejo, da je obdolženi vedel, da posreduje pri prodaji ukradenih traktorjev, nikakor ne more prepričati.
OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska terjatev – zastaranje – premoženjska škoda – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Subjektivni zastaralni rok prične teči, ko bi oškodovanec glede na okoliščine primera, ob običajni skrbnosti, lahko izvedel za vse elemente, ki zadoščajo za uveljavljanje odškodninskega zahtevka. Ni treba, da se oškodovanec seznani z natančnim zneskom škode, temveč zadošča, da ima podatke, na podlagi katerih lahko ugotovi in zazna obseg škode.
stroški postopka – stroškovna odločitev – sosporniki – sosporništvo – večosebna deljiva obveznost – solidarnost na strani tožencev
Večosebna deljiva obveznost je nerazdelna samo, če tako določa zakon ali če se o tem dogovorita stranki.
Na podlagi tretjega odstavka 161. člena ZPP so sosporniki nerazdelno odgovorni za pravdne stroške le v primeru, če so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari. Če pa niso nerazdelno odgovorni glede glavne stvari (in za tak primer gre v tej zadevi), tudi niso nerazdelno odgovorni za povrnitev stroškov.
- izvršljivost notarskega zapisa - meje danega soglasja dolžnika
Bistveni zapis o izvršilnem naslovu in neposredni izvršljivosti notarskega zapisa je v točki tretjič in sicer je vsebovan v okviru sporazuma o zavarovanju denarne terjatve. Besedna zveza „ta notarski zapis“ se nanaša na oba pravna posla, predvsem na kreditno pogodbo, ki je temelj za dolžnikovo jamčevanje za najeti kredit z vsem svojim premoženjem. Upnik je lahko predlagal izvršbo na njegovo katerokoli premoženje.
Sprejem na zdravljenje brez privolitve - nujni postopek - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom je skrajen ukrep, ki ga sodišče lahko uporabi samo takrat, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven zaprtega oddelka psihiatrične bolnice.
dedna nevrednost, vzroki razdedinjenja, razlogi za razdedinjenje
Ker z razdedinjenjem zapustnik dediču odreče dedovanje dela zapuščine, ki mu gre po zakonu, morajo biti razlogi za razdedinjenje take narave, da opravičujejo civilnopravno sankcijo. Kršitev kakšne zakonite ali moralne dolžnosti, s katero se zakoniti dedič pregreši nad zapustnikom, mora biti zakrivljena in huda. Dedičevo ravnanje mora biti take narave in imeti mora táko težo, da ni upravičeno varovanje njegovega položaja nujnega dediča. Zgolj zapustnikova nenaklonjenost dediču ne zadošča.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL0066278
ZP-1 člen 21, 21/1, 21/2, 66, 66/2. ZPOmk-1 člen 43, 43/1, 44, 44/1, 74, 74/1, 74/1-1, 74/1-2, 74/2.
zahteva za sodno varstvo - pravica do pritožbe - dovoljenost pritožbe - odločitev o sankciji - opomin - pogoji za izrek opomina - priglasitev koncentracije - zadržanje izvrševanja koncentracije
Ker odgovorni osebi ni bila izrečena globa nad spodnjo predpisano mejo niti ni bila izrečena v večkratniku ali v odstotku, prav tako nista bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400,00 EUR, ni temeljnega pogoja za dovoljenost pritožbe odgovorne osebe glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1.
Koncentracija je bila priglašena z zamudo 3 let in 2 mesecev, priglašena pa je bila šele na poziv Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence ter je prišlo tudi že do uresničevanja pravic in obveznosti, zato ni mogoče govoriti o izpolnitvi predpisane obveznosti, saj je mišljena prostovoljna obveznost in ne obveznost po opozorilu uradnega organa, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za izrek opomina po drugem odstavku 21. člena ZP-1 pravni osebi.
Za prekršek po prvem prvem odstavku 74. člena ZPOmK-1 se pri izračunu maksimalne globe do 10 % letnega prometa upošteva predhodno poslovno leto pred odmero globe in ne pred sklenitvijo pogodbe.
OZ člen 171, 171/1, 179. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – prometna nesreča – objektivna pogojenost odškodnine – zmanjšanje življenjske aktivnosti – soprispevek oškodovanca – sopotnik v vozilu – vinjen voznik – vožnja pod vplivom alkohola – dokazno breme – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – pomanjkljiva dokazna ocena – novo sojenje pred drugim sodnikom
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je glede na izvedene dokaze dokazno breme prevaljeno na tožnika, da dokaže, da ni vedel za alkoholiziranost voznika oz. da voznik v času nesreče ni bil pod vplivom alkohola.
nov dokazni predlog - predlog za določitev novega izvedenca - predlog za dodatno zaslišanje izvedenca - dokazna tema - dokazno sredstvo
Predlog tožeče stranke z določitvijo “novega (drugega) izvedenca krovske (gradbene) stroke”, oziroma z novim (dodatnim) zaslišanjem (že določenega) izvedenca gradbene stroke, ni njen nov dokazni predlog, temveč je (le) njen predlog za nadaljnje izvajanje dokaza, ki je bil že (v pretežnem delu oziroma delno) izveden. Če stranka glede iste dokazne teme predlaga dodatno zaslišanje izvedenca ali novega izvedenca, potem to ni dokazni predlog (dokazni predlog identificirata dokazna tema in dokazno sredstvo - če je oboje isto, ne more iti za nov dokazni predlog).Obravnavana zadeva pa je prav tak primer.
podaljšanje pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti
Glede na obdolženčevo kriminalno preteklost, njegovo nagnjenost k izvrševanju kaznivih dejanj z elementi nasilja, njegovo specialno povratništvo, pa tudi kriminalno količino, vsebovano v sedaj vloženi obtožbi, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pripor neogiben ukrep za zagotovitev varnosti ljudi, živečih v obdolženčevi okolici in tedaj tudi sorazmerne nevarnosti, ki bi nastopila z njegovo izpustitvijo na prostost.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tar. št. 16.
dokončni obračun kot izvršilni naslov - nagrada izvršitelja za poizvedbo o registraciji vozil
Določba drugega odstavka 38.c člena ZIZ, da je dokončni obračun izvršilni naslov, velja samo v razmerju med izvršiteljem in upnikom.
Po tar. št. 16 Tarife pripada izvršitelju plačilo v stalnem znesku za naslednja izvršilna dejanja po 6. alineji: za pridobitev podatkov o naslovu prebivališča in zaposlitvi dolžnika po 4. členu ZIZ - plačilo v vrednosti 50 točk. Ne gre torej za pridobitev katerihkoli podatkov iz 4. člena ZIZ, temveč samo o naslovu prebivališča in zaposlitvi dolžnika. Upnik zato v pritožbi neutemeljeno navaja, da stroški za pridobitev podatkov predstavljajo strošek poizvedbe o registraciji vozil na ime dolžnika, s čimer naj bi bil upnik oziroma njegov pooblaščenec seznanjen. To niso podatki, za katere bi izvršitelju pripadala posebna nagrada po 6. alineji tar. št. 16 Tarife.
neveljavnost oporoke - darilo - vračunanje daril v dedni delež - skupno premoženje zakoncev - ugovor o obstoju skupnega premoženja
Nepremičnine sodijo v skupno premoženje zakoncev ne glede na to, ali je v zemljiški knjigi vpisan le eden od zakoncev. Nepravilno je stališče pritožnikov, da sklenitev darilne pogodbe pomeni priznanje lastništva drugemu zakoncu, zaradi česar naj bi bilo dokazovanje obstoja skupnega premoženja izključeno. Niti vknjižba v zemljiško knjigo niti sklenitev darilne pogodbe namreč ne spreminjata na podlagi zakona pridobljenih pravic drugega zakonca. Zakonec zato sme dokazovati, da je bila darilna pogodba, sklenjena z drugim zakoncem, darilo le v delu, v preostalem pa je predstavljala ureditev dejanskega stanja glede lastništva. Takšno dokazovanje je mogoče že po splošnih pravilih obligacijskega prava, in sicer tudi kadar je bila pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa ali overjena pred sodnikom. Zakon v primerih tovrstne obličnosti namreč izjem glede možnosti dokazovanja drugačne volje od v pogodbi izražene ne določa.
Tožeča stranka zmotno meni, da bi morala toženka za ugotovitev deleža na skupnem premoženju v obravnavani zadevi postaviti poseben zahtevek. Zadošča namreč, da je zahtevku tožnikov ugovarjala in podala ustrezno trditveno podlago glede obstoja skupnega premoženja.
Zakon o dedovanju namreč ne ureja le možnosti zahtevati vračilo daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža (urejeno v 35. členu ZD), temveč tudi ustanovo vračunanja darila v dedni delež dediča (46. člen ZD). Ustanova vračunanja daril in volil v dedni delež pride v poštev pri zakonitem dedovanju in omogoča, da dobijo tisti dediči, ki jim je zapustnik dal darila za časa življenja, pri zakonitem dedovanju efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža, kolikor znaša vrednost darila ali volila. Vračunanje daril se opravi na zahtevo sodediča, in sicer na podlagi samega zakona, ki vzpostavlja domnevo, da zapustnik z naklonitvijo darila ni hotel posameznega dediča preferirati. Če dedič ne vrne darovanega zneska v zapuščino, se vračunanje opravi računsko (idealna kolacija). Vsakemu sodediču, ki vračunanje darila zahteva, se tako najprej dodeli iz zapuščine enaka vrednost, kot je vrednost darila, ki ga je dobil dedič, kateremu se darilo vračunava, ostanek zapuščine pa se potem razdeli med dediče v razmerju njihovih dednih deležev.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0086961
OZ člen 179, 179/1, 288. ZPP člen 168. ZST-1 člen 15. ZBPP člen 46, 48.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – fizičen napad – napad na življenje in telo – davljenje – strah – primarni strah – sekundarni strah – smrtni strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – posledice škodnega dogodka – delno plačilo – vračunanje obresti in stroškov – povračilo pravdnih stroškov – oprostitev plačila sodne takse – prevalitev plačila sodne takse – stroški brezplačne pravne pomoči
Strah za življenje, ki je tudi po oceni izvedencev izzvenel kmalu po napadu, je pri tožnici ostal oziroma se preoblikoval v začasen, dalj časa trajajoč strah (ki ga je trpela leto dni po dogodku oziroma ga občasno še vedno trpi) – strah pred ponovnim napadom oziroma pred napadalcem, ki pa vendarle ni dosegel praga nepremoženjske škode v takšnem obsegu, ki opravičuje in je podlaga za priznanje odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Pravilo iz 288. člena OZ (po katerem se dolžnikova delna izpolnitev vračunava tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica) pri neposlovnih odškodninskih obveznostih ne more priti v poštev. Obseg škode oziroma višina denarne odškodnine se namreč določa (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe, prav tako se tudi časovna točka zapadlosti pri odškodninskih obveznostih določa šele z dnem izdaje prvostopenjske sodbe.
ZST-1 v 15. členu vzpostavlja neposredno razmerje med stranko in državo (in ne med pravdnima strankama) in določa, da mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku delno ali v celoti uspela, plačati njen nasprotnik, sodišče pa mora o plačilu sodne takse odločati po uradni dolžnosti. Sodišče (prve stopnje) bo tako taksno obveznost v obsegu, kot je tožnica z zahtevkom uspela, po uradni dolžnosti izterjalo neposredno od tožencev.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0081750
URS člen 22. ZOPNI člen 27, 29, 29/1. ZPP člen 5, 11, 11/1, 110, 110/2, 110/3, 286a.
odvzem premoženja nezakonitega izvora – rok za vložitev pripravljalne vloge – prošnja za podaljšanje roka pred iztekom roka – možnost izjave – sodni rok – procesni rok – pravica stranke do izjave
Pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora je nujen in se zadeve obravnavajo prednostno. Torej si mora sodišče še posebej prizadevati, da se opravi brez zavlačevanja. To načelo je treba upoštevati tudi pri določanju sodnih rokov za posamezna dejanja pravdnih strank, vendar tako, da z morebitnimi prekratkimi in prekluzivnimi roki ni poseženo v pravico strank do izjave.
sodni penali - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - začetek teka dodatnega roka
Dodatni rok, ki ga določi sodišče v sklepu o določitvi sodnih penalov, po svoji vsebini pomeni naknadni izpolnitveni – paricijski rok, za katerega začetek teka se uporablja drugi odstavek 19. člena ZIZ, ki predpisuje, da začne teči rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti naslednji dan od dneva vročitve odločbe dolžniku. Če ni vložena pritožba, je za začetek teka dodatnega roka v sklepu o določitvi sodnih penalov odločilna vročitev prepisa prvostopenjskega sklepa, v primeru pritožbe pa začne paricijski rok teči prvi dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje, ki je odločilo o pravnem sredstvu.
ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-12, 50/2. ZNP člen 19. ZPP člen 274.
družba z omejeno odgovornostjo – sodno imenovanje članov nadzornega sveta – litispendenca – istovetnost predloga in udeležencev nepravdnega postopka
Pravilo litispendence v nepravdnem postopku ni izključeno.
Predlagatelji predlagajo sodišču, da imenuje začasni nadzorni svet. Ta pa bi nato za celoten mandat imenoval direktorja družbe z omejeno odgovornostjo. V sodni praksi je bilo zavzeto stališče (sklep VS RS III Ips 14/2005), da sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni, posledično, da se 12. alineja prvega odstavka 50. člena ZGD-1, ki velja za organe vodenja in nadzora delniške družbe, smiselno za družbo z omejeno odgovornostjo ne uporablja. Z novelo ZGD-1I je bil dodan nov drugi odstavek 50. člena, ki je na novo določil možnosti za sodno imenovanje poslovodje v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo, medtem ko v zvezi z sodnim imenovanjem članov nadzornega sveta teh družb ni določil ničesar novega.
IZVRŠILNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061236
ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/3, 207/4, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZMZPP člen 17, 87, 87/4. ZIZ člen 24, 24/3.
Avstrijsko pravo – združitev zadrug – sposobnost biti stranka – procesna sposobnost – prekinitev – nadaljevanje postopka
Združitev zadrug je v Republiki Avstriji urejena v Zakonu o združitvi zadrug in o spremembi obrtnega reda, ki v prvem odstavku 5. člena glede združitve s pripojitvijo določa, da z vpisom združitve v register zadrug po sedežu zadruge, ki prenaša premoženje, preide to premoženje vključno z dolgovi na prevzemno zadrugo, prenosna zadruga pa ugasne. Z dnem vpisa združitve v register firm preneha pravna subjektiviteta prenosne zadruge, kar pomeni, da kot neobstoječa oseba tudi nima več sposobnosti biti stranka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082747
OZ člen 132, 168, 168/3.
odškodnina zaradi odstopa od zakupne pogodbe - povračilo premoženjske škode zaradi izgubljenega dobička - obseg škode - normalen tek stvari
S tožbenim zahtevkom zahteva odškodnino za škodo, ki mu je nastala zaradi odstopa od zakupne pogodbe, do katerega je prišlo po krivdi tožene stranke pred potekom dogovorjene desetletne dobe zakupa. O podlagi odškodninske obveznosti tožene stranke je že pravnomočno odločeno.
Izgubljeni dobiček je preprečitev povečanja oškodovančevega premoženja. Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.
V sodni praksi VS RS je v podobnih primerih ugotavljanja izgubljenega dobička poudarjeno, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg ugotavlja na podlagi podatkov v preteklem poslovanju. Normalen tek stvari v pomenu tretjega odstavka 168. člena OZ je poslovanje v takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v preteklih obdobjih, povečanem (oziroma zmanjšanem) za stopnjo rasti (nazadovanje) tega poslovanja v preteklih obdobjih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086791
ZPP člen 458, 458/1, 458/2.
odškodninska odgovornost – odgovornost za živali – soprispevek – vožnja v skladu s cestnoprometnimi predpisi – ogrožanje prometa – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – dejansko stanje
Tožniku ni mogoče očitati, da bi moral vsak trenutek računati z možnostjo, da priteče na cesto žival (pes), saj velja, da mora za psa poskrbeti njegov lastnik tudi tako, da ne ogroža prometa. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je za škodo, ki je nastala tožniku izključno odgovoren lastnik psa, ki ni preprečil, da bi se pes prosto gibal – tekal naokoli.
odločanje o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek - osebne okoliščine - predlog najbližje osebe
V postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča sodišče pri določitvi socialnovarstvenega zavoda upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe. Pred odločitvijo sodišče pridobi tudi mnenje socialnovarstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena.
V skladu z določbo 77. člena ZDZdr se zadržanje določi za dobo največ enega leta, kar pomeni, da čas zadržanja začne teči šele od dneva sprejema nasprotne udeleženke v SVZ, ne pa že od dneva izdaje sklepa prvostopnega sodišča.