IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0086782
ZIZ člen 64, 64/1, 170, 170/2. ZZZDR člen 51, 51/2.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pridobitev zastavne pravice – zaznamba izvršbe – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – originarna pridobitev lastninske pravice – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice
Ker je tožnica pridobila solastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, na pravnoposlovni način (s Sporazumom z dolžnikom) šele 20. 4. 2012, toženci pa so z zaznambo izvršbe na obravnavani nepremičnini pridobili zastavno pravico že 3. 7. 2008, je tožbeni zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe pravilno zavrnjen.
- izvršljivost notarskega zapisa - meje danega soglasja dolžnika
Bistveni zapis o izvršilnem naslovu in neposredni izvršljivosti notarskega zapisa je v točki tretjič in sicer je vsebovan v okviru sporazuma o zavarovanju denarne terjatve. Besedna zveza „ta notarski zapis“ se nanaša na oba pravna posla, predvsem na kreditno pogodbo, ki je temelj za dolžnikovo jamčevanje za najeti kredit z vsem svojim premoženjem. Upnik je lahko predlagal izvršbo na njegovo katerokoli premoženje.
stroški postopka – stroškovna odločitev – sosporniki – sosporništvo – večosebna deljiva obveznost – solidarnost na strani tožencev
Večosebna deljiva obveznost je nerazdelna samo, če tako določa zakon ali če se o tem dogovorita stranki.
Na podlagi tretjega odstavka 161. člena ZPP so sosporniki nerazdelno odgovorni za pravdne stroške le v primeru, če so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari. Če pa niso nerazdelno odgovorni glede glavne stvari (in za tak primer gre v tej zadevi), tudi niso nerazdelno odgovorni za povrnitev stroškov.
Zakon o obligacionim odnosima - ZOO člen 376, 377.
odmera denarne odškodnine - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo člena 376 in 377 Zakona o obligacionim odnosima - ZOO, "Sl. list SFRJ", br. 29/78, 39/85, 45/89 - odluka USJ i 57/89, "Sl. list SRJ", br. 31/93 i "Sl. list SCG", br. 1/2003 - Ustavna povelja) s tem, ko je tožnici, ki je v škodnem dogodku utrpela udarno - raztrganinsko rano v desnih sencih in na desni strani obraza, zmečkanino desne podlahti, katero so ji morali amputirati, pretres možganov, skupek težav po pretresu možganov ter popoškodbene glavobole, za prestane in bodoče telesne bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem odmerilo odškodnino v višini 8.000,00 EUR, za prestani strah 4.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi skaženosti 4.000,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 12.000,00 EUR.
Po prejemu odločbe pritožbenega sodišča je tožeča stranka v svoji pripravljalni vlogi in na naroku za glavno obravnavo, nanje pa se sklicuje tudi v pritožbi, pojasnila, da se preostanek tožbenega zahtevka nanaša na: 1. še ne priznane neposredne stroške, nastale v posledici sanacijskih del, 2. stroške storitev, ki jih je morala tožeča stranka plačati, pa jih zaradi sanacije ni mogla koristiti in so nastali v avgustu in septembru 2008 ter še niso bili priznani in 3. stroške storitve ter delovne sile, ki jih je morala tožeča stranka plačati, pa jih zaradi sanacije ni mogla koristiti in so nastali v prvi polovici oktobra 2008.
Kot ugotavlja sama tožeča stranka v pritožbi, je vsota vseh teh stroškov, ki jih je tožeča stranka sicer specificirala, 7.174,35 EUR in presega višino preostanka postavljenega tožbenega zahtevka. Ker mora sodišče odločati v mejah postavljenega zahtevka, je zato na tožeči stranki dolžnost opredelitve tožbenega zahtevka, torej kaj od navedenih postavk predstavlja še tožbeni zahtevek. Ne more namreč sodišče izbirati, kaj od navedenega je predmet preostanka tožbenega zahtevka. Zmotna je zato tudi pritožbena razlaga odločbe pritožbenega sodišča, da je bil zahtevek v višini 3.300,00 EUR vrnjen v ponovno odločanje zato, ker izvedenka in sodišče prve stopnje nista ustrezno specificirala stroškov oziroma škode v tej višini. Trditvenega bremena v smislu specifikacije tožbenega zahtevka, ki je na njem, namreč pritožnik ne more prevaliti na sodišče in izvedenko.
Bistveni zapis o izvršilnem naslovu in neposredni izvršljivosti notarskega zapisa je v točki tretjič in je res vsebovan v okviru sporazuma o zavarovanju denarne terjatve. Besedna zveza “ta notarski zapis” se nanaša na oba pravna posla, predvsem na kreditno pogodbo, ki je temelj za dolžnikovo jamčevanje za najeti kredit z vsem svojim premoženjem. Upnik je lahko predlagal zavarovanje na njegovo katerokoli premoženje.
V postopku je bilo ugotovljeno, da toženec prebiva v Ruski federaciji, kjer ima družino in premoženje, zato je tožnik izkazal, da bo moral terjatev uveljaviti v tujini.
ZGD-1 člen 501, 501/3, 515, 515/6. ZIZ člen 272, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - razdelitev skupnega premoženja zakoncev - poslovni delež kot skupno premoženje - izključitev družbenika iz družbe - ogrožanje premoženja družbe
Če poslovodja brez smiselnega razloga zmanjšuje premoženje družbe, v kateri imata poslovna deleža obe stranki, s tem zmanjšuje tudi vrednost poslovnega deleža tožeče stranke. V primeru, da se med strankama začne postopek razdružitve skupnega premoženja, ne smeta posamično kot samostojna poslovodja razpolagati s premoženjem skupne družbe in z njim povečevati svojega posebnega premoženja. To povzroča samo nove spore, zato bi se morali stranki od začetka postopka razdružitve skupnega premoženja vzdržati enostranskih posegov vanj, razen če gre za nujna razpolaganja ali takšna, ki odvračajo škodo od družbe. Razpolaganje z nujno potrebnimi nepremičninami družbe je pomenilo spreminjanje oziroma ogrožanje premoženja družbe, kar je osnova ne le sodnega spora za izključitev dolžnice iz družbe, temveč zlasti spora za razdelitev skupnega premoženja med strankama. Brez ohranitve obstoječega stanja ne bo smisla postopka razdelitve skupnega premoženja in ta je med strankama ključen.
Tožeči stranki je uspelo dokazati, da je utemeljeno odstopila od Kreditne pogodbe. Odstop od sklenjene pogodbe ji omogočajo določila 108. člena OZ. Ker je bila kreditna pogodba razdrta, je odpadla pravna podlaga za obročno plačilo. Obvestila o zapadlih, a neplačanih obrokih, obvestilo pred tožbo in o prekinitvi pogodbe s končnim obračunom, je tožeča stranka tožencu poslala na naslov, na katerega so mu bila poslana tudi sodna pisanja, zato so neutemeljene sicer tudi prepozne pritožbene navedbe, da ni prejel opominov.
Toženec je dolžan razen zapadlih obrokov kredita plačati tudi diskontirano vrednost obrokov, ki do odstopa od pogodbe še niso zapadli. S tem, ko ni izpolnjeval svojih pogodbenih obveznosti, je zaradi kršitve pogodbe dolžan plačati tudi škodo, ki je nastala tožeči stranki (drugi odstavek 239. člena OZ). Pogodbeni interes tožnice je bil, da ji toženec plača obresti za posojeni denar.
OZ člen 133, 133/3, 198, 352, 352/2, 352/3. ZPP člen 216, 285.
okoljska škoda - neupravičena obogatitev - povrnitev koristi - oblikovanje tožbenega zahtevka - predhodno vprašanje - pravna sredstva - objektivni in subjektivni zastaralni rok - odškodninska terjatev - izkop peska v peskokopu - dejavnost peskokopa - soglasje za opravljanje dejavnosti - postopek za pridobitev soglasja za opravljanje dejavnosti - nepravilnosti v upravnem postopku - vezanost pravdnega sodišča na odločbo upravnega organa - čas, ki je potreben za zastaranje - prosti preudarek
Glede na tako trditveno podlago je treba tožbeni zahtevek obravnavati po 198. členu OZ. V primeru, če obogateni ravna krivdno, kar tožnica sicer očita toženi stranki, ima namreč tožeča stranka možnost izbire, ali bo tožila po odškodninski podlagi ali na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi.
Trditvena podlaga sicer nakazuje na okoljsko škodo, ki jo OZ ureja v 133. členu. Zahtevkov po tem členu pa tožnica ni postavila. Ker izrecno vtožuje plačilo iz naslova neupravičene obogatitve, sodišče tožeče stranke ni dolžno v okviru 285. člena ZPP pozivati na dopolnitev navedb za plačilo škode po tretjem odstavku 133. člena OZ, po katerem je, če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnost, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, mogoče zahtevati povrnitev škode, ki presega običajne meje.
Sodišče ne more posegati v pravnomočne odločitve, sprejete v postopkih upravnih organov. Ali je tožena stranka izpolnjevala vse pogoje za izvajanje rudniške dejavnosti, med katerimi je tudi soglasje lastnika zemljišča za njegovo izkoriščanje, je bilo predhodno vprašanje v postopkih za pridobitev soglasja za opravljanje dejavnosti peskokopa. Morebitne nepravilnosti v odločbi ali postopku njene izdaje je mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih predvideva postopek, v katerem je bila odločba izdana.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic – prijava terjatev in ločitvenih pravic – ugovor zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev – priznanje ločitvenih pravic – določno izrekanje – izjava upravitelja
Priznanje terjatev oziroma ločitvenih pravic po prvem odstavku 61. člena ZFPPIPP ne more biti pogojno.
To pa pomeni, da pogojno priznanje ločitvenih pravic v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev, v nasprotju z zatrjevanji pritožnice, ni pomenilo priznanja ločitvenih pravic v smislu prvega odstavka 61. člena ZFPPIPP.
podaljšanje pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti
Glede na obdolženčevo kriminalno preteklost, njegovo nagnjenost k izvrševanju kaznivih dejanj z elementi nasilja, njegovo specialno povratništvo, pa tudi kriminalno količino, vsebovano v sedaj vloženi obtožbi, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pripor neogiben ukrep za zagotovitev varnosti ljudi, živečih v obdolženčevi okolici in tedaj tudi sorazmerne nevarnosti, ki bi nastopila z njegovo izpustitvijo na prostost.
alternativno prestajanje izrečene zaporne kazni - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - presoja okoliščin - subjektivne in objektivne okoliščine - odločba o kazenski sankciji - oprava dela v splošno korist
Sodišče prve stopnje se ni osredotočilo le na okoliščine, povezane z osebnostjo storilca, kot to počne pritožba, temveč je pravilno ocenilo in presodilo tudi okoliščine povezane s kaznivim dejanjem ter z ustrezno presojo, ki jo je v napadenem sklepu tudi razumno obrazložilo, odločilo, da predlog obsojenca za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist ni sprejemljiv.
ZP-1 člen 56, 56/4, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 7, 7-9, 15, 15/1, 15/1-3,15/2.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - zahteva za sodno varstvo - zakonski znaki prekrška - zavajajoča poslovna praksa
Iz opisa prekrška so razvidni vsi zakonski znaki prekrška po tretji alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP (pravna oseba je potrošnikom, ki so sodelovali v nagradnem kvizu na TV ..., namesto razpisane nagrade - prenosnega računalnika v vrednosti 238,00 EUR brez DDV izročila tablični računalnik v vrednosti 77,00 EUR brez DDV), način storitve in odločilne okoliščine.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0086961
OZ člen 179, 179/1, 288. ZPP člen 168. ZST-1 člen 15. ZBPP člen 46, 48.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – fizičen napad – napad na življenje in telo – davljenje – strah – primarni strah – sekundarni strah – smrtni strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – posledice škodnega dogodka – delno plačilo – vračunanje obresti in stroškov – povračilo pravdnih stroškov – oprostitev plačila sodne takse – prevalitev plačila sodne takse – stroški brezplačne pravne pomoči
Strah za življenje, ki je tudi po oceni izvedencev izzvenel kmalu po napadu, je pri tožnici ostal oziroma se preoblikoval v začasen, dalj časa trajajoč strah (ki ga je trpela leto dni po dogodku oziroma ga občasno še vedno trpi) – strah pred ponovnim napadom oziroma pred napadalcem, ki pa vendarle ni dosegel praga nepremoženjske škode v takšnem obsegu, ki opravičuje in je podlaga za priznanje odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Pravilo iz 288. člena OZ (po katerem se dolžnikova delna izpolnitev vračunava tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica) pri neposlovnih odškodninskih obveznostih ne more priti v poštev. Obseg škode oziroma višina denarne odškodnine se namreč določa (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe, prav tako se tudi časovna točka zapadlosti pri odškodninskih obveznostih določa šele z dnem izdaje prvostopenjske sodbe.
ZST-1 v 15. členu vzpostavlja neposredno razmerje med stranko in državo (in ne med pravdnima strankama) in določa, da mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku delno ali v celoti uspela, plačati njen nasprotnik, sodišče pa mora o plačilu sodne takse odločati po uradni dolžnosti. Sodišče (prve stopnje) bo tako taksno obveznost v obsegu, kot je tožnica z zahtevkom uspela, po uradni dolžnosti izterjalo neposredno od tožencev.
odločitev o stroških postopka - postopek v interesu predlagatelja
O stikih otroka s starima staršema odloča sodišče po določbi tretjega odstavka 106.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v nepravdnem postopku.
V skladu z načelom vestnosti in poštenja v civilnem postopku mora stranka obseg stroškov, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov. Stroški, ki nastanejo zaradi strankinega neskrbnega ravnanja, niso potrebni pravdni stroški.
Čeprav tožnik ni umaknil tožbe zaradi izpolnitve zahtevka s strani druge toženke, pa je to storil takoj, ko je izvedel, da višina tožbenega zahtevka ne presega višine odbitne franšize. Ker je druga toženka predložila zavarovalno polico z navedbo odbitne franšize šele z vlogo z dne 4. 12. 2015, je nastanek njenih pravdnih stroškov izključna posledica njenega lastnega neskrbnega ravnanja tako v izvensodnem kot tudi v sodnem postopku. To pomeni, da so bili priglašeni stroški s strani druge toženke za pravdo nepotrebni, do povrnitve takih stroškov pa stranka na podlagi 155. člena ZPP ni upravičena.
sodni penali - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - začetek teka dodatnega roka
Dodatni rok, ki ga določi sodišče v sklepu o določitvi sodnih penalov, po svoji vsebini pomeni naknadni izpolnitveni – paricijski rok, za katerega začetek teka se uporablja drugi odstavek 19. člena ZIZ, ki predpisuje, da začne teči rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti naslednji dan od dneva vročitve odločbe dolžniku. Če ni vložena pritožba, je za začetek teka dodatnega roka v sklepu o določitvi sodnih penalov odločilna vročitev prepisa prvostopenjskega sklepa, v primeru pritožbe pa začne paricijski rok teči prvi dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje, ki je odločilo o pravnem sredstvu.
OZ člen 190, 199, 204, 358, 358-2, 360. SPZ člen 48, 48/3, 67, 67/1, 67/2, 67/4, 67/5.
neupravičena obogatitev - poslovodstvo brez naročila - vlaganje brez soglasja solastnika - zastaranje
Načeloma velja, da terjatev iz naslova neupravičene obogatitve zapade v trenutku, ko se prikrajšana in obogatena stranka seznanita, da je prišlo do neupravičene obogatitve. Torej ko se seznanita z vzročno zvezo med prikrajšanjem in okoriščenjem. Vendar zahtevki iz neupravičene obogatitve ne nastanejo le v primerih, ko kasneje odpade pravna podlaga, ampak tudi v primerih, ko nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila. V postopku je odločilna tako korist obogatenega, kot škoda prikrajšanega, zato je pri zastaranju treba upoštevati razloge za nastanek prikrajšanja in druge posebnosti, zaradi katerih prikrajšani ni uveljavil terjatve v zastaralnem roku po prehodu koristi na obogatenega. V konkretnem primeru je treba pri presoji utemeljenosti ugovora zastaranja upoštevati posebne okoliščine konkretnega primera, ki utemeljujejo tezo, da je tožnik izkazal posebne razloge, zaradi katerih svoje pravice ni uveljavil, zato njegova terjatev ni zastarala.