ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-1, 198, 198/1, 198/2, 200. ZZK-1 člen 189, 190.
vrstni red poplačila - prednostno poplačilo - stroški
197. člen ZIZ ne razlikuje med upniki izvršilnega postopka (med upnikom, ki je predlagal prodajo nepremičnine, in ostalimi upniki, ki so pristopili k postopku prodaje nepremičnine) in določa vrstni red poplačila stroškov izvršilnega postopka iz zneska, dobljenega s prodajo. Gre za uzakonjeno načelo realne prioritete, kar pomeni, da se v kategoriji „stroški izvršilnega postopka“ poplačajo tako stroški upnika, ki je sprožil izvršilni postopek, kakor tudi stroški ostalih upnikov.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0081750
URS člen 22. ZOPNI člen 27, 29, 29/1. ZPP člen 5, 11, 11/1, 110, 110/2, 110/3, 286a.
odvzem premoženja nezakonitega izvora – rok za vložitev pripravljalne vloge – prošnja za podaljšanje roka pred iztekom roka – možnost izjave – sodni rok – procesni rok – pravica stranke do izjave
Pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora je nujen in se zadeve obravnavajo prednostno. Torej si mora sodišče še posebej prizadevati, da se opravi brez zavlačevanja. To načelo je treba upoštevati tudi pri določanju sodnih rokov za posamezna dejanja pravdnih strank, vendar tako, da z morebitnimi prekratkimi in prekluzivnimi roki ni poseženo v pravico strank do izjave.
procesna nesposobnost - pravdna nesposobnost - skrbnik za poseben primer - odobritev skrbnika - zavrženje tožbe - zavrženje tožbe zaradi procesne nesposobnosti - pritožba - revizija - pravočasnost revizije - nepristojno sodišče - očitna pomota
Pravdno nesposobni tožnici je treba priznati procesno sposobnost za pritožbeni (revizijski) preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo iz razloga, da ni podana njena procesna sposobnost.
URS člen 27. ZKP člen 18, 18/1, 83, 83/2. ZVOP-1 člen 77.
izločitev dokazov - nezakonito pridobljen dokaz - dokaz pridobljen s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - posnetek nadzornih kamer - video nadzor znotraj delovnih prostorov - pisna obveščenost zaposlenih o izvajanju video nadzora - tehtanje pravic - varstvo zasebnosti - pravica do varnosti oškodovanca - varovanje premoženja družbe
Namen video nadzora je bilo varovanje premoženja družbe, pri čemer se je izvajal na odprtem skladiščnem prostoru. Na takem prostoru obdolženec ne more uživati varstva zasebnosti, ker video nadzor zagotavlja pravico do varnosti oškodovanca in za snemanje ni potrebno soglasje oseb, ki se znajdejo v nadzorovanem območju.
sodne takse – sklep o zavrženju predloga za odlog plačila sodne takse – sklep o zavrženju pritožbe – taksa za postopek o pritožbah, ki niso posebej taksirane
Za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za odlog plačila sodne takse oziroma zoper sklep o zavrženju pritožbe zakon ne predvideva posebne takse. V takšnih primerih mora sodišče uporabiti določbo tarifne številke 30010 ZST-1, ki določa posebno takso za postopek o pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
Bistveni zapis o izvršilnem naslovu in neposredni izvršljivosti notarskega zapisa je v točki tretjič in je res vsebovan v okviru sporazuma o zavarovanju denarne terjatve. Besedna zveza “ta notarski zapis” se nanaša na oba pravna posla, predvsem na kreditno pogodbo, ki je temelj za dolžnikovo jamčevanje za najeti kredit z vsem svojim premoženjem. Upnik je lahko predlagal zavarovanje na njegovo katerokoli premoženje.
IZVRŠILNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061236
ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/3, 207/4, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZMZPP člen 17, 87, 87/4. ZIZ člen 24, 24/3.
Avstrijsko pravo – združitev zadrug – sposobnost biti stranka – procesna sposobnost – prekinitev – nadaljevanje postopka
Združitev zadrug je v Republiki Avstriji urejena v Zakonu o združitvi zadrug in o spremembi obrtnega reda, ki v prvem odstavku 5. člena glede združitve s pripojitvijo določa, da z vpisom združitve v register zadrug po sedežu zadruge, ki prenaša premoženje, preide to premoženje vključno z dolgovi na prevzemno zadrugo, prenosna zadruga pa ugasne. Z dnem vpisa združitve v register firm preneha pravna subjektiviteta prenosne zadruge, kar pomeni, da kot neobstoječa oseba tudi nima več sposobnosti biti stranka.
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086070
ZOPNI člen 2 – 9, 10, 10/1, 10/1-1, 10/1-2, 10/2, 17a, 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-2, 20/1-4, 27, 27/3, 28, 28/2, 34, 34/1, 34/2, 57, 57/1, 72, 72/3. KZ člen 269, 269/1. KZ-1 člen 263. URS člen 67. ZIZ člen 270, 271, 271/1, 271/1-4, 272.
odvzem premoženja nezakonitega izvora – domneva o nezakonito pridobljenem premoženju – začasno zavarovanje odvzema premoženja – finančna preiskava – retroaktivna uporaba zakona – pogoji za začasno zavarovanje – pogoji za začasno zavarovanje med postopkom finančne preiskave – nadomestni odvzem – obstoj nevarnosti – kataloško kaznivo dejanje – sprejemanje daril za nezakonito posredovanje – pravica do izjave – dokazno breme
Odvzem premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI spada med ukrepe, ki se izrekajo tudi brez obsodilne sodbe oziroma ne glede na kazenski pregon osebe, ki je tarča ukrepa odvzema. Predstavlja ukrep civilno pravne narave, ki se realizira v pravdnem postopku. Predmet postopka torej ni obsodba ravnanja osebe, marveč odvzem nezakonito pridobljene stvari. Sprožilna okoliščina za začetek postopka po ZOPNI je razlog za sum, da posamezna oseba razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora, ki se izkaže v predkazenskem ali kazenskem postopku in njegova skupna vrednost presega 50.000 EUR.
Okoliščino, da so bili podani utemeljeni razlogi za sum storitve kataloškega kaznivega dejanja je izkazoval obtožni predlog, vložen proti zapustniku.
Vsebinska povezanost obdobja, za katerega se sme opraviti finančna preiskava in premoženja, ki je domnevno nezakonitega izvora in zato tarča odvzema, omogoča ustavnoskladno razlago navedenih določil, po kateri časovna omejitev finančne preiskave pomeni tudi (časovno) omejitev obsega premoženja nezakonitega izvora na le tisto, ki je bilo pridobljeno največ pet let pred letom storitve kaznivega dejanja. Le tisto, kar sme biti predmet finančne preiskave, more in sme biti element domneve o nezakonitem izvoru premoženja, konkretneje, element pri računanju nesorazmerja iz drugega in tretjega odstavka 5. člena ZOPNI, in le tisto sme zato biti predmet odvzema po prvem odstavku 34. člena ZOPNI. Premoženje pridobljeno več kot pet let pred letom storitve kaznivega dejanja torej ne more biti tarča odvzema iz navedenega določila.
V skladu z načelom vestnosti in poštenja v civilnem postopku mora stranka obseg stroškov, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov. Stroški, ki nastanejo zaradi strankinega neskrbnega ravnanja, niso potrebni pravdni stroški.
Čeprav tožnik ni umaknil tožbe zaradi izpolnitve zahtevka s strani druge toženke, pa je to storil takoj, ko je izvedel, da višina tožbenega zahtevka ne presega višine odbitne franšize. Ker je druga toženka predložila zavarovalno polico z navedbo odbitne franšize šele z vlogo z dne 4. 12. 2015, je nastanek njenih pravdnih stroškov izključna posledica njenega lastnega neskrbnega ravnanja tako v izvensodnem kot tudi v sodnem postopku. To pomeni, da so bili priglašeni stroški s strani druge toženke za pravdo nepotrebni, do povrnitve takih stroškov pa stranka na podlagi 155. člena ZPP ni upravičena.
Po prejemu odločbe pritožbenega sodišča je tožeča stranka v svoji pripravljalni vlogi in na naroku za glavno obravnavo, nanje pa se sklicuje tudi v pritožbi, pojasnila, da se preostanek tožbenega zahtevka nanaša na: 1. še ne priznane neposredne stroške, nastale v posledici sanacijskih del, 2. stroške storitev, ki jih je morala tožeča stranka plačati, pa jih zaradi sanacije ni mogla koristiti in so nastali v avgustu in septembru 2008 ter še niso bili priznani in 3. stroške storitve ter delovne sile, ki jih je morala tožeča stranka plačati, pa jih zaradi sanacije ni mogla koristiti in so nastali v prvi polovici oktobra 2008.
Kot ugotavlja sama tožeča stranka v pritožbi, je vsota vseh teh stroškov, ki jih je tožeča stranka sicer specificirala, 7.174,35 EUR in presega višino preostanka postavljenega tožbenega zahtevka. Ker mora sodišče odločati v mejah postavljenega zahtevka, je zato na tožeči stranki dolžnost opredelitve tožbenega zahtevka, torej kaj od navedenih postavk predstavlja še tožbeni zahtevek. Ne more namreč sodišče izbirati, kaj od navedenega je predmet preostanka tožbenega zahtevka. Zmotna je zato tudi pritožbena razlaga odločbe pritožbenega sodišča, da je bil zahtevek v višini 3.300,00 EUR vrnjen v ponovno odločanje zato, ker izvedenka in sodišče prve stopnje nista ustrezno specificirala stroškov oziroma škode v tej višini. Trditvenega bremena v smislu specifikacije tožbenega zahtevka, ki je na njem, namreč pritožnik ne more prevaliti na sodišče in izvedenko.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080265
ZZZDR člen 12. ZD člen 10, 10/2, 141. ZPP člen 182, 182/3.
dediščinska tožba – dedna pravica – izvenzakonska skupnost – življenjska skupnost – skupno življenje – notranje čustveno razmerje – medsebojna čustvena navezanost – medsebojna pomoč
Ugotovitve, da sta pravni prednik tožnikov in pokojna prijateljevala že pred smrtjo njenega moža, da se je pravni prednik tožnikov k njej preselil kmalu po smrti njenega moža, da sta si življenjsko skupnost ustvarila v zrelih letih in sta skupaj ostala do njene smrti, omogočajo sklep o njuni moralni, čustveni in duhovni povezanosti. Pri presoji vsebine njune življenjske skupnosti ni nepomembno, da sta si skupno življenje ustvarila šele v zrelih letih.
STVARNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE
VSL0082720
ZSKZ člen 14, 17. ZLNDL člen 1, 3.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - lastninjenje kmetijskih zemljišč - pravica uporabe
Lastninjenje kmetijskih zemljišč ni potekalo po določbah ZLNDL, temveč je bilo že pred uveljavitvijo ZLNDL opravljeno po določbah ZSKZ. V skladu s 14. členom ZSKZ so kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last države oziroma občin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij ali Zakonu o zadrugah, ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, postali z dnem uveljavitve tega zakona last države oziroma občin. Lastnina občine so tako postala kmetijska zemljišča, ki so se nahajala na območju občine in so bila 6. 4. 1941 v lasti občine.
Toženka ne more uspeti niti z navedbami, da je mogoče pravico uporabe po vsebini enačiti z lastninsko pravico.
ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-12, 50/2. ZNP člen 19. ZPP člen 274.
družba z omejeno odgovornostjo – sodno imenovanje članov nadzornega sveta – litispendenca – istovetnost predloga in udeležencev nepravdnega postopka
Pravilo litispendence v nepravdnem postopku ni izključeno.
Predlagatelji predlagajo sodišču, da imenuje začasni nadzorni svet. Ta pa bi nato za celoten mandat imenoval direktorja družbe z omejeno odgovornostjo. V sodni praksi je bilo zavzeto stališče (sklep VS RS III Ips 14/2005), da sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni, posledično, da se 12. alineja prvega odstavka 50. člena ZGD-1, ki velja za organe vodenja in nadzora delniške družbe, smiselno za družbo z omejeno odgovornostjo ne uporablja. Z novelo ZGD-1I je bil dodan nov drugi odstavek 50. člena, ki je na novo določil možnosti za sodno imenovanje poslovodje v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo, medtem ko v zvezi z sodnim imenovanjem članov nadzornega sveta teh družb ni določil ničesar novega.
sodna taksa za pritožbo – navadno sosporništvo – večje število pritožb istega tožnika
Taksno pravo za primer subjektivnega kopičenja zahtevkov ne določa posebne obveznosti plačila sodne takse za vsak zahtevek posebej. Pač pa prvi odstavek 18. člena ZST-1 določa, da se za postopek na posamezni stopnji plača enkratna taksa. Za postopek na pritožbeni stopnji se torej plača ena sama sodna taksa, ne glede na število pritožb iste tožnice.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082719
SPZ člen 141.
dogovor o ustanovitvi hipoteke - pogodbena hipoteka - ustanovitev hipoteke v dobri veri - načelo kavzalnosti - originarno pridobljena lastninska pravica - skupno premoženje bivših zakoncev
Pogodbena pridobitev hipoteke učinkuje tudi zoper nevpisanega skupnega lastnika pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri.
V skladu z načelom kavzalnosti ima neveljavnost dogovora o ustanovitvi hipoteke za posledico neveljavnost ustanovitve hipoteke.
Ravnanje drugega toženca je najmanj neskrbno, ker od tožnice kot imetnice nevpisane lastninske pravice ni pridobil pisnega soglasja za sklenitev pogodbe in vpis hipoteke v zemljiško knjigo. Zato ob koliziji nasproti si stoječih pravic, in sicer pogodbeno pridobljene hipoteke in originarno pridobljene lastninske pravice tožnice, drugotoženi ne more imeti prednosti pred tožnico, ker vsa prizadevanja tožnice, s katerimi je bil drugotoženi kot udeleženec pravdnega postopka v letu 2011 seznanjen, ne dajejo podlage za zaključek, da je bil ob sklepanju druge prodajne pogodbe, ki je vsebovala tudi pogodbo o ustanovitvi hipoteke, dobroveren.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086791
ZPP člen 458, 458/1, 458/2.
odškodninska odgovornost – odgovornost za živali – soprispevek – vožnja v skladu s cestnoprometnimi predpisi – ogrožanje prometa – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – dejansko stanje
Tožniku ni mogoče očitati, da bi moral vsak trenutek računati z možnostjo, da priteče na cesto žival (pes), saj velja, da mora za psa poskrbeti njegov lastnik tudi tako, da ne ogroža prometa. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je za škodo, ki je nastala tožniku izključno odgovoren lastnik psa, ki ni preprečil, da bi se pes prosto gibal – tekal naokoli.
odločanje o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek - osebne okoliščine - predlog najbližje osebe
V postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča sodišče pri določitvi socialnovarstvenega zavoda upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe. Pred odločitvijo sodišče pridobi tudi mnenje socialnovarstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena.
V skladu z določbo 77. člena ZDZdr se zadržanje določi za dobo največ enega leta, kar pomeni, da čas zadržanja začne teči šele od dneva sprejema nasprotne udeleženke v SVZ, ne pa že od dneva izdaje sklepa prvostopnega sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086790
OZ člen 147, 147/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odgovornost delodajalca – odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za premoženjsko škodo – padec na drsnih tleh – soprispevek oškodovanca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti – neizvedba predlaganega dokaza – razlogi za zavrnitev dokaznega predloga – pred pravdo pridobljeno mnenje
S tem, ko sodišče toženki ni omogočilo izvedbe predlaganega dokaza – postavitve izvedenca gradbene stroke – ji je odvzelo možnost, da v postopku s sodno določenim izvedencem – strokovnjakom izpodbije pred pravdo pridobljena poročila. Dejstvo, da je meritve drsnosti naročila zavarovanka toženke, ki ni stranka tega postopka, ne more vplivati na pravico tožene stranke, da v primeru nesprejemanja tega dokaza pravilnost meritev preveri še s sodno določenim izvedencem.
umik tožbe – soglasje k umiku tožbe – nepogojno soglasje – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – stroški postopka – ustavitev postopka
To, da se je toženec strinjal z umikom tožbe „pod pogojem, da bo tožnica poravnala stroške postopka“, ni podaja soglasja k umiku pod pogojem, pač pa gre za nepogojno soglasje k umiku tožbe in sočasno za zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov.
stroški postopka – stroškovna odločitev – sosporniki – sosporništvo – večosebna deljiva obveznost – solidarnost na strani tožencev
Večosebna deljiva obveznost je nerazdelna samo, če tako določa zakon ali če se o tem dogovorita stranki.
Na podlagi tretjega odstavka 161. člena ZPP so sosporniki nerazdelno odgovorni za pravdne stroške le v primeru, če so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari. Če pa niso nerazdelno odgovorni glede glavne stvari (in za tak primer gre v tej zadevi), tudi niso nerazdelno odgovorni za povrnitev stroškov.