ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-12, 50/2. ZNP člen 19. ZPP člen 274.
družba z omejeno odgovornostjo – sodno imenovanje članov nadzornega sveta – litispendenca – istovetnost predloga in udeležencev nepravdnega postopka
Pravilo litispendence v nepravdnem postopku ni izključeno.
Predlagatelji predlagajo sodišču, da imenuje začasni nadzorni svet. Ta pa bi nato za celoten mandat imenoval direktorja družbe z omejeno odgovornostjo. V sodni praksi je bilo zavzeto stališče (sklep VS RS III Ips 14/2005), da sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni, posledično, da se 12. alineja prvega odstavka 50. člena ZGD-1, ki velja za organe vodenja in nadzora delniške družbe, smiselno za družbo z omejeno odgovornostjo ne uporablja. Z novelo ZGD-1I je bil dodan nov drugi odstavek 50. člena, ki je na novo določil možnosti za sodno imenovanje poslovodje v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo, medtem ko v zvezi z sodnim imenovanjem članov nadzornega sveta teh družb ni določil ničesar novega.
OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska terjatev – zastaranje – premoženjska škoda – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Subjektivni zastaralni rok prične teči, ko bi oškodovanec glede na okoliščine primera, ob običajni skrbnosti, lahko izvedel za vse elemente, ki zadoščajo za uveljavljanje odškodninskega zahtevka. Ni treba, da se oškodovanec seznani z natančnim zneskom škode, temveč zadošča, da ima podatke, na podlagi katerih lahko ugotovi in zazna obseg škode.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 354, 354/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 7, 7/2.
sklep o razdelitvi posebne stečajne mase – nagrada stečajnega upravitelja – nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev – osnova za izračun nadomestila za unovčenje in razdelitev
Predlog pritožnice za znižanje nadomestila upravitelju temelji na zmotni predpostavki, da mora biti izračunan znesek nadomestila upravitelju za unovčenje in razdelitev stečajne mase nižji od stroška nadomestila, ki naj se pri izračunu osnove iz drugega odstavka 7. člena Pravilnika odšteje od stečajne mase. Že iz tega razloga pritožba ni utemeljena.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL0066278
ZP-1 člen 21, 21/1, 21/2, 66, 66/2. ZPOmk-1 člen 43, 43/1, 44, 44/1, 74, 74/1, 74/1-1, 74/1-2, 74/2.
zahteva za sodno varstvo - pravica do pritožbe - dovoljenost pritožbe - odločitev o sankciji - opomin - pogoji za izrek opomina - priglasitev koncentracije - zadržanje izvrševanja koncentracije
Ker odgovorni osebi ni bila izrečena globa nad spodnjo predpisano mejo niti ni bila izrečena v večkratniku ali v odstotku, prav tako nista bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400,00 EUR, ni temeljnega pogoja za dovoljenost pritožbe odgovorne osebe glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1.
Koncentracija je bila priglašena z zamudo 3 let in 2 mesecev, priglašena pa je bila šele na poziv Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence ter je prišlo tudi že do uresničevanja pravic in obveznosti, zato ni mogoče govoriti o izpolnitvi predpisane obveznosti, saj je mišljena prostovoljna obveznost in ne obveznost po opozorilu uradnega organa, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za izrek opomina po drugem odstavku 21. člena ZP-1 pravni osebi.
Za prekršek po prvem prvem odstavku 74. člena ZPOmK-1 se pri izračunu maksimalne globe do 10 % letnega prometa upošteva predhodno poslovno leto pred odmero globe in ne pred sklenitvijo pogodbe.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic – prijava terjatev in ločitvenih pravic – ugovor zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev – priznanje ločitvenih pravic – določno izrekanje – izjava upravitelja
Priznanje terjatev oziroma ločitvenih pravic po prvem odstavku 61. člena ZFPPIPP ne more biti pogojno.
To pa pomeni, da pogojno priznanje ločitvenih pravic v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev, v nasprotju z zatrjevanji pritožnice, ni pomenilo priznanja ločitvenih pravic v smislu prvega odstavka 61. člena ZFPPIPP.
umik tožbe – soglasje k umiku tožbe – nepogojno soglasje – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – stroški postopka – ustavitev postopka
To, da se je toženec strinjal z umikom tožbe „pod pogojem, da bo tožnica poravnala stroške postopka“, ni podaja soglasja k umiku pod pogojem, pač pa gre za nepogojno soglasje k umiku tožbe in sočasno za zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov.
neveljavnost oporoke - darilo - vračunanje daril v dedni delež - skupno premoženje zakoncev - ugovor o obstoju skupnega premoženja
Nepremičnine sodijo v skupno premoženje zakoncev ne glede na to, ali je v zemljiški knjigi vpisan le eden od zakoncev. Nepravilno je stališče pritožnikov, da sklenitev darilne pogodbe pomeni priznanje lastništva drugemu zakoncu, zaradi česar naj bi bilo dokazovanje obstoja skupnega premoženja izključeno. Niti vknjižba v zemljiško knjigo niti sklenitev darilne pogodbe namreč ne spreminjata na podlagi zakona pridobljenih pravic drugega zakonca. Zakonec zato sme dokazovati, da je bila darilna pogodba, sklenjena z drugim zakoncem, darilo le v delu, v preostalem pa je predstavljala ureditev dejanskega stanja glede lastništva. Takšno dokazovanje je mogoče že po splošnih pravilih obligacijskega prava, in sicer tudi kadar je bila pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa ali overjena pred sodnikom. Zakon v primerih tovrstne obličnosti namreč izjem glede možnosti dokazovanja drugačne volje od v pogodbi izražene ne določa.
Tožeča stranka zmotno meni, da bi morala toženka za ugotovitev deleža na skupnem premoženju v obravnavani zadevi postaviti poseben zahtevek. Zadošča namreč, da je zahtevku tožnikov ugovarjala in podala ustrezno trditveno podlago glede obstoja skupnega premoženja.
Zakon o dedovanju namreč ne ureja le možnosti zahtevati vračilo daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža (urejeno v 35. členu ZD), temveč tudi ustanovo vračunanja darila v dedni delež dediča (46. člen ZD). Ustanova vračunanja daril in volil v dedni delež pride v poštev pri zakonitem dedovanju in omogoča, da dobijo tisti dediči, ki jim je zapustnik dal darila za časa življenja, pri zakonitem dedovanju efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža, kolikor znaša vrednost darila ali volila. Vračunanje daril se opravi na zahtevo sodediča, in sicer na podlagi samega zakona, ki vzpostavlja domnevo, da zapustnik z naklonitvijo darila ni hotel posameznega dediča preferirati. Če dedič ne vrne darovanega zneska v zapuščino, se vračunanje opravi računsko (idealna kolacija). Vsakemu sodediču, ki vračunanje darila zahteva, se tako najprej dodeli iz zapuščine enaka vrednost, kot je vrednost darila, ki ga je dobil dedič, kateremu se darilo vračunava, ostanek zapuščine pa se potem razdeli med dediče v razmerju njihovih dednih deležev.
V skladu z načelom vestnosti in poštenja v civilnem postopku mora stranka obseg stroškov, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov. Stroški, ki nastanejo zaradi strankinega neskrbnega ravnanja, niso potrebni pravdni stroški.
Čeprav tožnik ni umaknil tožbe zaradi izpolnitve zahtevka s strani druge toženke, pa je to storil takoj, ko je izvedel, da višina tožbenega zahtevka ne presega višine odbitne franšize. Ker je druga toženka predložila zavarovalno polico z navedbo odbitne franšize šele z vlogo z dne 4. 12. 2015, je nastanek njenih pravdnih stroškov izključna posledica njenega lastnega neskrbnega ravnanja tako v izvensodnem kot tudi v sodnem postopku. To pomeni, da so bili priglašeni stroški s strani druge toženke za pravdo nepotrebni, do povrnitve takih stroškov pa stranka na podlagi 155. člena ZPP ni upravičena.
sodne takse – sklep o zavrženju predloga za odlog plačila sodne takse – sklep o zavrženju pritožbe – taksa za postopek o pritožbah, ki niso posebej taksirane
Za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za odlog plačila sodne takse oziroma zoper sklep o zavrženju pritožbe zakon ne predvideva posebne takse. V takšnih primerih mora sodišče uporabiti določbo tarifne številke 30010 ZST-1, ki določa posebno takso za postopek o pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
sodni penali - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - začetek teka dodatnega roka
Dodatni rok, ki ga določi sodišče v sklepu o določitvi sodnih penalov, po svoji vsebini pomeni naknadni izpolnitveni – paricijski rok, za katerega začetek teka se uporablja drugi odstavek 19. člena ZIZ, ki predpisuje, da začne teči rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti naslednji dan od dneva vročitve odločbe dolžniku. Če ni vložena pritožba, je za začetek teka dodatnega roka v sklepu o določitvi sodnih penalov odločilna vročitev prepisa prvostopenjskega sklepa, v primeru pritožbe pa začne paricijski rok teči prvi dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje, ki je odločilo o pravnem sredstvu.
OZ člen 190, 199, 204, 358, 358-2, 360. SPZ člen 48, 48/3, 67, 67/1, 67/2, 67/4, 67/5.
neupravičena obogatitev - poslovodstvo brez naročila - vlaganje brez soglasja solastnika - zastaranje
Načeloma velja, da terjatev iz naslova neupravičene obogatitve zapade v trenutku, ko se prikrajšana in obogatena stranka seznanita, da je prišlo do neupravičene obogatitve. Torej ko se seznanita z vzročno zvezo med prikrajšanjem in okoriščenjem. Vendar zahtevki iz neupravičene obogatitve ne nastanejo le v primerih, ko kasneje odpade pravna podlaga, ampak tudi v primerih, ko nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila. V postopku je odločilna tako korist obogatenega, kot škoda prikrajšanega, zato je pri zastaranju treba upoštevati razloge za nastanek prikrajšanja in druge posebnosti, zaradi katerih prikrajšani ni uveljavil terjatve v zastaralnem roku po prehodu koristi na obogatenega. V konkretnem primeru je treba pri presoji utemeljenosti ugovora zastaranja upoštevati posebne okoliščine konkretnega primera, ki utemeljujejo tezo, da je tožnik izkazal posebne razloge, zaradi katerih svoje pravice ni uveljavil, zato njegova terjatev ni zastarala.
procesna nesposobnost - pravdna nesposobnost - skrbnik za poseben primer - odobritev skrbnika - zavrženje tožbe - zavrženje tožbe zaradi procesne nesposobnosti - pritožba - revizija - pravočasnost revizije - nepristojno sodišče - očitna pomota
Pravdno nesposobni tožnici je treba priznati procesno sposobnost za pritožbeni (revizijski) preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo iz razloga, da ni podana njena procesna sposobnost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023484
KZ-1 člen 217, 217/1, 217/3. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-3, 373.
dokazna ocena - dejansko stanje - gotovost - oprostilna sodba - razlogi o odločilnih dejstvih - kaznivo dejanje prikrivanja - zakonski znaki kaznivega dejanja
Ob dejstvu, da sta oba traktorja bila v Sloveniji brez težav registrirana, številke šasije pa so bile ponarejene tako dobro, da bi to, da so ponarejene, tudi strokovnjak le s težavo ugotovil, dokazov, ki bi obdolženca povezovali s ponarejevalci številk šasije, pa v obravnavani zadevi ni bilo in glede na izpovedbe kupcev ter ob ostalih razlogih, ki jih je v podkrepitev svoje odločitve navedlo v izpodbijani sodbi prvostopno sodišče, pritožba s prikazovanjem, da izvedeni dokazi dokazujejo, da je obdolženi vedel, da posreduje pri prodaji ukradenih traktorjev, nikakor ne more prepričati.
Bistveni zapis o izvršilnem naslovu in neposredni izvršljivosti notarskega zapisa je v točki tretjič in je res vsebovan v okviru sporazuma o zavarovanju denarne terjatve. Besedna zveza “ta notarski zapis” se nanaša na oba pravna posla, predvsem na kreditno pogodbo, ki je temelj za dolžnikovo jamčevanje za najeti kredit z vsem svojim premoženjem. Upnik je lahko predlagal zavarovanje na njegovo katerokoli premoženje.
ZPP člen 154. ZFPPIPP člen 61, 61/4, 61/4-7, 298a, 308.
pravdni stroški – napotitveni sklep za vložitev tožbe v stečajnem postopku – preuranjena vložitev tožbe – priznana terjatev v stečaju
Toženka je imela možnost prerekano ločitveno pravico pripoznati že pred vložitvijo tožbe, pa tega ni storila. Kljub temu, da je bila seznanjena z dejanskimi razlogi prerekanja in z dejstvom, da je bil v zemljiški knjigi pred vknjižbo hipoteke zaznamovan nepravdni postopek v zvezi z ureditvijo etažne lastnine, je toženka še v odgovoru na tožbo vztrajala pri zavrnitvi tožničinega tožbenega zahtevka. Tožbeni zahtevek je v celoti pripoznala šele, ko so bile za vse dele nepremičnine v stečaju prijavljene izločitvene pravice.
OZ člen 171, 171/1, 179. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – prometna nesreča – objektivna pogojenost odškodnine – zmanjšanje življenjske aktivnosti – soprispevek oškodovanca – sopotnik v vozilu – vinjen voznik – vožnja pod vplivom alkohola – dokazno breme – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – pomanjkljiva dokazna ocena – novo sojenje pred drugim sodnikom
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je glede na izvedene dokaze dokazno breme prevaljeno na tožnika, da dokaže, da ni vedel za alkoholiziranost voznika oz. da voznik v času nesreče ni bil pod vplivom alkohola.
nov dokazni predlog - predlog za določitev novega izvedenca - predlog za dodatno zaslišanje izvedenca - dokazna tema - dokazno sredstvo
Predlog tožeče stranke z določitvijo “novega (drugega) izvedenca krovske (gradbene) stroke”, oziroma z novim (dodatnim) zaslišanjem (že določenega) izvedenca gradbene stroke, ni njen nov dokazni predlog, temveč je (le) njen predlog za nadaljnje izvajanje dokaza, ki je bil že (v pretežnem delu oziroma delno) izveden. Če stranka glede iste dokazne teme predlaga dodatno zaslišanje izvedenca ali novega izvedenca, potem to ni dokazni predlog (dokazni predlog identificirata dokazna tema in dokazno sredstvo - če je oboje isto, ne more iti za nov dokazni predlog).Obravnavana zadeva pa je prav tak primer.
odločitev o stroških postopka - postopek v interesu predlagatelja
O stikih otroka s starima staršema odloča sodišče po določbi tretjega odstavka 106.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v nepravdnem postopku.
OZ člen 133, 133/3, 198, 352, 352/2, 352/3. ZPP člen 216, 285.
okoljska škoda - neupravičena obogatitev - povrnitev koristi - oblikovanje tožbenega zahtevka - predhodno vprašanje - pravna sredstva - objektivni in subjektivni zastaralni rok - odškodninska terjatev - izkop peska v peskokopu - dejavnost peskokopa - soglasje za opravljanje dejavnosti - postopek za pridobitev soglasja za opravljanje dejavnosti - nepravilnosti v upravnem postopku - vezanost pravdnega sodišča na odločbo upravnega organa - čas, ki je potreben za zastaranje - prosti preudarek
Glede na tako trditveno podlago je treba tožbeni zahtevek obravnavati po 198. členu OZ. V primeru, če obogateni ravna krivdno, kar tožnica sicer očita toženi stranki, ima namreč tožeča stranka možnost izbire, ali bo tožila po odškodninski podlagi ali na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi.
Trditvena podlaga sicer nakazuje na okoljsko škodo, ki jo OZ ureja v 133. členu. Zahtevkov po tem členu pa tožnica ni postavila. Ker izrecno vtožuje plačilo iz naslova neupravičene obogatitve, sodišče tožeče stranke ni dolžno v okviru 285. člena ZPP pozivati na dopolnitev navedb za plačilo škode po tretjem odstavku 133. člena OZ, po katerem je, če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnost, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, mogoče zahtevati povrnitev škode, ki presega običajne meje.
Sodišče ne more posegati v pravnomočne odločitve, sprejete v postopkih upravnih organov. Ali je tožena stranka izpolnjevala vse pogoje za izvajanje rudniške dejavnosti, med katerimi je tudi soglasje lastnika zemljišča za njegovo izkoriščanje, je bilo predhodno vprašanje v postopkih za pridobitev soglasja za opravljanje dejavnosti peskokopa. Morebitne nepravilnosti v odločbi ali postopku njene izdaje je mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih predvideva postopek, v katerem je bila odločba izdana.