ZGD-1 člen 501, 501/3, 515, 515/6. ZIZ člen 272, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - razdelitev skupnega premoženja zakoncev - poslovni delež kot skupno premoženje - izključitev družbenika iz družbe - ogrožanje premoženja družbe
Če poslovodja brez smiselnega razloga zmanjšuje premoženje družbe, v kateri imata poslovna deleža obe stranki, s tem zmanjšuje tudi vrednost poslovnega deleža tožeče stranke. V primeru, da se med strankama začne postopek razdružitve skupnega premoženja, ne smeta posamično kot samostojna poslovodja razpolagati s premoženjem skupne družbe in z njim povečevati svojega posebnega premoženja. To povzroča samo nove spore, zato bi se morali stranki od začetka postopka razdružitve skupnega premoženja vzdržati enostranskih posegov vanj, razen če gre za nujna razpolaganja ali takšna, ki odvračajo škodo od družbe. Razpolaganje z nujno potrebnimi nepremičninami družbe je pomenilo spreminjanje oziroma ogrožanje premoženja družbe, kar je osnova ne le sodnega spora za izključitev dolžnice iz družbe, temveč zlasti spora za razdelitev skupnega premoženja med strankama. Brez ohranitve obstoječega stanja ne bo smisla postopka razdelitve skupnega premoženja in ta je med strankama ključen.
vloga poslovno nesposobne osebe – pritožba poslovno nesposobne osebe – (delni) odvzem poslovne sposobnosti – pravni učinki procesnih dejanj – ugotovitveni sklep
Izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic.
Izrecne ureditve, kako ravnati s pritožbo, ki jo vloži poslovno nesposobna oseba, sicer ni. Pravno dejstvo pa je, da ne more imeti nikakršnih pravnih učinkov in je torej neupoštevna. Sodišče zato o tem pravnem dejstvu izda ugotovitveni sklep.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086790
OZ člen 147, 147/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odgovornost delodajalca – odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za premoženjsko škodo – padec na drsnih tleh – soprispevek oškodovanca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti – neizvedba predlaganega dokaza – razlogi za zavrnitev dokaznega predloga – pred pravdo pridobljeno mnenje
S tem, ko sodišče toženki ni omogočilo izvedbe predlaganega dokaza – postavitve izvedenca gradbene stroke – ji je odvzelo možnost, da v postopku s sodno določenim izvedencem – strokovnjakom izpodbije pred pravdo pridobljena poročila. Dejstvo, da je meritve drsnosti naročila zavarovanka toženke, ki ni stranka tega postopka, ne more vplivati na pravico tožene stranke, da v primeru nesprejemanja tega dokaza pravilnost meritev preveri še s sodno določenim izvedencem.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0081750
URS člen 22. ZOPNI člen 27, 29, 29/1. ZPP člen 5, 11, 11/1, 110, 110/2, 110/3, 286a.
odvzem premoženja nezakonitega izvora – rok za vložitev pripravljalne vloge – prošnja za podaljšanje roka pred iztekom roka – možnost izjave – sodni rok – procesni rok – pravica stranke do izjave
Pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora je nujen in se zadeve obravnavajo prednostno. Torej si mora sodišče še posebej prizadevati, da se opravi brez zavlačevanja. To načelo je treba upoštevati tudi pri določanju sodnih rokov za posamezna dejanja pravdnih strank, vendar tako, da z morebitnimi prekratkimi in prekluzivnimi roki ni poseženo v pravico strank do izjave.
procesna nesposobnost - pravdna nesposobnost - skrbnik za poseben primer - odobritev skrbnika - zavrženje tožbe - zavrženje tožbe zaradi procesne nesposobnosti - pritožba - revizija - pravočasnost revizije - nepristojno sodišče - očitna pomota
Pravdno nesposobni tožnici je treba priznati procesno sposobnost za pritožbeni (revizijski) preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo iz razloga, da ni podana njena procesna sposobnost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023484
KZ-1 člen 217, 217/1, 217/3. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-3, 373.
dokazna ocena - dejansko stanje - gotovost - oprostilna sodba - razlogi o odločilnih dejstvih - kaznivo dejanje prikrivanja - zakonski znaki kaznivega dejanja
Ob dejstvu, da sta oba traktorja bila v Sloveniji brez težav registrirana, številke šasije pa so bile ponarejene tako dobro, da bi to, da so ponarejene, tudi strokovnjak le s težavo ugotovil, dokazov, ki bi obdolženca povezovali s ponarejevalci številk šasije, pa v obravnavani zadevi ni bilo in glede na izpovedbe kupcev ter ob ostalih razlogih, ki jih je v podkrepitev svoje odločitve navedlo v izpodbijani sodbi prvostopno sodišče, pritožba s prikazovanjem, da izvedeni dokazi dokazujejo, da je obdolženi vedel, da posreduje pri prodaji ukradenih traktorjev, nikakor ne more prepričati.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic – prijava terjatev in ločitvenih pravic – ugovor zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev – priznanje ločitvenih pravic – določno izrekanje – izjava upravitelja
Priznanje terjatev oziroma ločitvenih pravic po prvem odstavku 61. člena ZFPPIPP ne more biti pogojno.
To pa pomeni, da pogojno priznanje ločitvenih pravic v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev, v nasprotju z zatrjevanji pritožnice, ni pomenilo priznanja ločitvenih pravic v smislu prvega odstavka 61. člena ZFPPIPP.
Zakon o obligacionim odnosima - ZOO člen 376, 377.
odmera denarne odškodnine - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo člena 376 in 377 Zakona o obligacionim odnosima - ZOO, "Sl. list SFRJ", br. 29/78, 39/85, 45/89 - odluka USJ i 57/89, "Sl. list SRJ", br. 31/93 i "Sl. list SCG", br. 1/2003 - Ustavna povelja) s tem, ko je tožnici, ki je v škodnem dogodku utrpela udarno - raztrganinsko rano v desnih sencih in na desni strani obraza, zmečkanino desne podlahti, katero so ji morali amputirati, pretres možganov, skupek težav po pretresu možganov ter popoškodbene glavobole, za prestane in bodoče telesne bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem odmerilo odškodnino v višini 8.000,00 EUR, za prestani strah 4.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi skaženosti 4.000,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 12.000,00 EUR.
podaljšanje pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti
Glede na obdolženčevo kriminalno preteklost, njegovo nagnjenost k izvrševanju kaznivih dejanj z elementi nasilja, njegovo specialno povratništvo, pa tudi kriminalno količino, vsebovano v sedaj vloženi obtožbi, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pripor neogiben ukrep za zagotovitev varnosti ljudi, živečih v obdolženčevi okolici in tedaj tudi sorazmerne nevarnosti, ki bi nastopila z njegovo izpustitvijo na prostost.
ZPP člen 229, 229/2, 337, 337/1. ZJN-2 člen 4, 4/2, 6, 6/2, 24, 24/2. OZ člen 106, 107, 470, 470/1.
priča – izpoved – pravno mnenje priče
Priče se zaslišijo zato, da se dajo podatki o dejstvih, ki se dokazujejo (drugi odstavek 229. člena ZPP). Njihova pravna mnenja so nezavezujoča in kot takšna nepomembna. Pravilna uporaba materialnega prava je dolžnost sodišča. Odločitev o pravnih posledicah posameznih kršitev, če so sploh obstajale, je stvar sodne presoje.
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086070
ZOPNI člen 2 – 9, 10, 10/1, 10/1-1, 10/1-2, 10/2, 17a, 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-2, 20/1-4, 27, 27/3, 28, 28/2, 34, 34/1, 34/2, 57, 57/1, 72, 72/3. KZ člen 269, 269/1. KZ-1 člen 263. URS člen 67. ZIZ člen 270, 271, 271/1, 271/1-4, 272.
odvzem premoženja nezakonitega izvora – domneva o nezakonito pridobljenem premoženju – začasno zavarovanje odvzema premoženja – finančna preiskava – retroaktivna uporaba zakona – pogoji za začasno zavarovanje – pogoji za začasno zavarovanje med postopkom finančne preiskave – nadomestni odvzem – obstoj nevarnosti – kataloško kaznivo dejanje – sprejemanje daril za nezakonito posredovanje – pravica do izjave – dokazno breme
Odvzem premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI spada med ukrepe, ki se izrekajo tudi brez obsodilne sodbe oziroma ne glede na kazenski pregon osebe, ki je tarča ukrepa odvzema. Predstavlja ukrep civilno pravne narave, ki se realizira v pravdnem postopku. Predmet postopka torej ni obsodba ravnanja osebe, marveč odvzem nezakonito pridobljene stvari. Sprožilna okoliščina za začetek postopka po ZOPNI je razlog za sum, da posamezna oseba razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora, ki se izkaže v predkazenskem ali kazenskem postopku in njegova skupna vrednost presega 50.000 EUR.
Okoliščino, da so bili podani utemeljeni razlogi za sum storitve kataloškega kaznivega dejanja je izkazoval obtožni predlog, vložen proti zapustniku.
Vsebinska povezanost obdobja, za katerega se sme opraviti finančna preiskava in premoženja, ki je domnevno nezakonitega izvora in zato tarča odvzema, omogoča ustavnoskladno razlago navedenih določil, po kateri časovna omejitev finančne preiskave pomeni tudi (časovno) omejitev obsega premoženja nezakonitega izvora na le tisto, ki je bilo pridobljeno največ pet let pred letom storitve kaznivega dejanja. Le tisto, kar sme biti predmet finančne preiskave, more in sme biti element domneve o nezakonitem izvoru premoženja, konkretneje, element pri računanju nesorazmerja iz drugega in tretjega odstavka 5. člena ZOPNI, in le tisto sme zato biti predmet odvzema po prvem odstavku 34. člena ZOPNI. Premoženje pridobljeno več kot pet let pred letom storitve kaznivega dejanja torej ne more biti tarča odvzema iz navedenega določila.
Pritožnik zatrjuje, da ni prejel nobenega pisanja, ker se pošta dostikrat izgubi, ker se poštarji menjujejo, ker pošta zaide na napačen naslov in ker je pošta v "tem času" postala privat in je bilo veliko zmešnjave. Navedeno pomeni, da pritožnik izpodbija verodostojnost štirih ravnanj poštnih delavcev (vročevalcev) v časovnem razmiku šestih mesecev. Pritožbeno sodišče se strinja, da pri vročanju kljub pravno vzpostavljeni odgovornosti in nadzoru nad delom pošte lahko prihaja do napak. Ne glede na to te niso tako pogoste, da zakonodajalec ne bi smel določiti fikcije vročitve, če hkrati da stranki možnost, da dokazuje nasprotno. Pritožnikove navedbe so preveč splošne (za njihovo dokazovanje pa tudi ni predlagal nobenih dokazov), da bi mogle vzpostaviti upošteven dvom o pravilnosti vročanja.
umik tožbe – soglasje k umiku tožbe – nepogojno soglasje – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – stroški postopka – ustavitev postopka
To, da se je toženec strinjal z umikom tožbe „pod pogojem, da bo tožnica poravnala stroške postopka“, ni podaja soglasja k umiku pod pogojem, pač pa gre za nepogojno soglasje k umiku tožbe in sočasno za zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov.
ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-12, 50/2. ZNP člen 19. ZPP člen 274.
družba z omejeno odgovornostjo – sodno imenovanje članov nadzornega sveta – litispendenca – istovetnost predloga in udeležencev nepravdnega postopka
Pravilo litispendence v nepravdnem postopku ni izključeno.
Predlagatelji predlagajo sodišču, da imenuje začasni nadzorni svet. Ta pa bi nato za celoten mandat imenoval direktorja družbe z omejeno odgovornostjo. V sodni praksi je bilo zavzeto stališče (sklep VS RS III Ips 14/2005), da sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni, posledično, da se 12. alineja prvega odstavka 50. člena ZGD-1, ki velja za organe vodenja in nadzora delniške družbe, smiselno za družbo z omejeno odgovornostjo ne uporablja. Z novelo ZGD-1I je bil dodan nov drugi odstavek 50. člena, ki je na novo določil možnosti za sodno imenovanje poslovodje v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo, medtem ko v zvezi z sodnim imenovanjem članov nadzornega sveta teh družb ni določil ničesar novega.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-1, 198, 198/1, 198/2, 200. ZZK-1 člen 189, 190.
vrstni red poplačila - prednostno poplačilo - stroški
197. člen ZIZ ne razlikuje med upniki izvršilnega postopka (med upnikom, ki je predlagal prodajo nepremičnine, in ostalimi upniki, ki so pristopili k postopku prodaje nepremičnine) in določa vrstni red poplačila stroškov izvršilnega postopka iz zneska, dobljenega s prodajo. Gre za uzakonjeno načelo realne prioritete, kar pomeni, da se v kategoriji „stroški izvršilnega postopka“ poplačajo tako stroški upnika, ki je sprožil izvršilni postopek, kakor tudi stroški ostalih upnikov.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0086782
ZIZ člen 64, 64/1, 170, 170/2. ZZZDR člen 51, 51/2.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pridobitev zastavne pravice – zaznamba izvršbe – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – originarna pridobitev lastninske pravice – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice
Ker je tožnica pridobila solastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, na pravnoposlovni način (s Sporazumom z dolžnikom) šele 20. 4. 2012, toženci pa so z zaznambo izvršbe na obravnavani nepremičnini pridobili zastavno pravico že 3. 7. 2008, je tožbeni zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe pravilno zavrnjen.
sodne takse – sklep o zavrženju predloga za odlog plačila sodne takse – sklep o zavrženju pritožbe – taksa za postopek o pritožbah, ki niso posebej taksirane
Za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za odlog plačila sodne takse oziroma zoper sklep o zavrženju pritožbe zakon ne predvideva posebne takse. V takšnih primerih mora sodišče uporabiti določbo tarifne številke 30010 ZST-1, ki določa posebno takso za postopek o pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tar. št. 16.
dokončni obračun kot izvršilni naslov - nagrada izvršitelja za poizvedbo o registraciji vozil
Določba drugega odstavka 38.c člena ZIZ, da je dokončni obračun izvršilni naslov, velja samo v razmerju med izvršiteljem in upnikom.
Po tar. št. 16 Tarife pripada izvršitelju plačilo v stalnem znesku za naslednja izvršilna dejanja po 6. alineji: za pridobitev podatkov o naslovu prebivališča in zaposlitvi dolžnika po 4. členu ZIZ - plačilo v vrednosti 50 točk. Ne gre torej za pridobitev katerihkoli podatkov iz 4. člena ZIZ, temveč samo o naslovu prebivališča in zaposlitvi dolžnika. Upnik zato v pritožbi neutemeljeno navaja, da stroški za pridobitev podatkov predstavljajo strošek poizvedbe o registraciji vozil na ime dolžnika, s čimer naj bi bil upnik oziroma njegov pooblaščenec seznanjen. To niso podatki, za katere bi izvršitelju pripadala posebna nagrada po 6. alineji tar. št. 16 Tarife.