umik tožbe – soglasje k umiku tožbe – nepogojno soglasje – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – stroški postopka – ustavitev postopka
To, da se je toženec strinjal z umikom tožbe „pod pogojem, da bo tožnica poravnala stroške postopka“, ni podaja soglasja k umiku pod pogojem, pač pa gre za nepogojno soglasje k umiku tožbe in sočasno za zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov.
OZ člen 133, 133/3, 198, 352, 352/2, 352/3. ZPP člen 216, 285.
okoljska škoda - neupravičena obogatitev - povrnitev koristi - oblikovanje tožbenega zahtevka - predhodno vprašanje - pravna sredstva - objektivni in subjektivni zastaralni rok - odškodninska terjatev - izkop peska v peskokopu - dejavnost peskokopa - soglasje za opravljanje dejavnosti - postopek za pridobitev soglasja za opravljanje dejavnosti - nepravilnosti v upravnem postopku - vezanost pravdnega sodišča na odločbo upravnega organa - čas, ki je potreben za zastaranje - prosti preudarek
Glede na tako trditveno podlago je treba tožbeni zahtevek obravnavati po 198. členu OZ. V primeru, če obogateni ravna krivdno, kar tožnica sicer očita toženi stranki, ima namreč tožeča stranka možnost izbire, ali bo tožila po odškodninski podlagi ali na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi.
Trditvena podlaga sicer nakazuje na okoljsko škodo, ki jo OZ ureja v 133. členu. Zahtevkov po tem členu pa tožnica ni postavila. Ker izrecno vtožuje plačilo iz naslova neupravičene obogatitve, sodišče tožeče stranke ni dolžno v okviru 285. člena ZPP pozivati na dopolnitev navedb za plačilo škode po tretjem odstavku 133. člena OZ, po katerem je, če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnost, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, mogoče zahtevati povrnitev škode, ki presega običajne meje.
Sodišče ne more posegati v pravnomočne odločitve, sprejete v postopkih upravnih organov. Ali je tožena stranka izpolnjevala vse pogoje za izvajanje rudniške dejavnosti, med katerimi je tudi soglasje lastnika zemljišča za njegovo izkoriščanje, je bilo predhodno vprašanje v postopkih za pridobitev soglasja za opravljanje dejavnosti peskokopa. Morebitne nepravilnosti v odločbi ali postopku njene izdaje je mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih predvideva postopek, v katerem je bila odločba izdana.
stroški postopka – stroškovna odločitev – sosporniki – sosporništvo – večosebna deljiva obveznost – solidarnost na strani tožencev
Večosebna deljiva obveznost je nerazdelna samo, če tako določa zakon ali če se o tem dogovorita stranki.
Na podlagi tretjega odstavka 161. člena ZPP so sosporniki nerazdelno odgovorni za pravdne stroške le v primeru, če so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari. Če pa niso nerazdelno odgovorni glede glavne stvari (in za tak primer gre v tej zadevi), tudi niso nerazdelno odgovorni za povrnitev stroškov.
zavarovanje AO plus – prometna nesreča – odškodnina za nepremoženjsko škodo – zmanjšanje življenjske aktivnosti – skaženost – duševne bolečine zaradi skaženosti – poškodba roke – frizerka
Prvostopenjsko sodišče je pri dosoji odškodnine za skaženost ugotovljena dejstva, da je tožeča stranka po poklicu frizerka, da je leva roka z vidno brazgotino na hrbtišču stalno izpostavljena pogledom strank, pri čemer gre tožeča stranka z roko tudi v neposredno bližino strank in se jih celo dotika, kar je moteče, premalo upoštevalo. Upoštevaje dejstvo, da se brazgotine na hrbtni stranki leve roke (dlani) ne da pokriti z oblačili in je vseskozi vidna zunanji okolici, in zlasti glede na poklic tožeče stranke, je po oceni višjega sodišča primerna denarna satisfakcija za to obliko škode 1.500,00 EUR.
procesna nesposobnost - pravdna nesposobnost - skrbnik za poseben primer - odobritev skrbnika - zavrženje tožbe - zavrženje tožbe zaradi procesne nesposobnosti - pritožba - revizija - pravočasnost revizije - nepristojno sodišče - očitna pomota
Pravdno nesposobni tožnici je treba priznati procesno sposobnost za pritožbeni (revizijski) preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo iz razloga, da ni podana njena procesna sposobnost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023484
KZ-1 člen 217, 217/1, 217/3. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-3, 373.
dokazna ocena - dejansko stanje - gotovost - oprostilna sodba - razlogi o odločilnih dejstvih - kaznivo dejanje prikrivanja - zakonski znaki kaznivega dejanja
Ob dejstvu, da sta oba traktorja bila v Sloveniji brez težav registrirana, številke šasije pa so bile ponarejene tako dobro, da bi to, da so ponarejene, tudi strokovnjak le s težavo ugotovil, dokazov, ki bi obdolženca povezovali s ponarejevalci številk šasije, pa v obravnavani zadevi ni bilo in glede na izpovedbe kupcev ter ob ostalih razlogih, ki jih je v podkrepitev svoje odločitve navedlo v izpodbijani sodbi prvostopno sodišče, pritožba s prikazovanjem, da izvedeni dokazi dokazujejo, da je obdolženi vedel, da posreduje pri prodaji ukradenih traktorjev, nikakor ne more prepričati.
ZPP člen 6, 113, 113/3, 226, 226/2, 280, 280/2, 282.
dokazne listine v tujem jeziku - overjeni prevodi - glavna obravnava v odsotnosti pravilno vabljene stranke - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Procesne sankcije, ki jih določa 282. člen ZPP, nastopijo šele potem, ko sodišče stranki pravilno vabi na narok. Sodišče stranki pravilno vabi na narok tedaj, če določi narok tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila (drugi odstavek 280. člena ZPP), pri čemer mora sodišče v vabilu posebej opozoriti na zakonite posledice izostanka (tretji odstavek 113. člena ZPP).
Sodišče sme vselej izvesti narok za glavno obravnavo, če je pred tem ravnalo skladno z drugim odstavkom 280. člena ZPP in tretjim odstavkom 113. člena ZPP in navajanje pravne podlage za izvedbo naroka ni potrebno, saj sodišče mora izvesti glavno obravnavo, če ni izrecno določeno, da lahko o zadevi odloči brez nje. Glavna obravnava je osrednji del celotnega postopka in navajanje pravne podlage za njeno izvedbo v vabilu ni potrebno.
Dolžnost sodišča prve stopnje je, da skladno z določbo 6. člena ZPP, ki določa, da pravdni postopek teče v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi in skladno z določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o sodiščih, ki določa, da sodišča poslujejo v slovenskem jeziku, da v primeru, če stranka vloži v spis listine, sestavljene v tujem jeziku, zahteva da te listine stranka priloži v overjenem prevodu skladno z določbo drugega odstavka 226. člena ZPP.
Sodišče je dolžnost opustilo, pri tem pa je dejansko stanje ugotavljalo na podlagi dokaznih listin, ki so v tujem jeziku in po tako izvedenem dokaznem postopku štelo, da je dejansko stanje, kot ga je zatrjevala tožeča stranka v celoti dokazano.
Sprejem na zdravljenje brez privolitve - nujni postopek - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom je skrajen ukrep, ki ga sodišče lahko uporabi samo takrat, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven zaprtega oddelka psihiatrične bolnice.
EZ člen 4, 4-15, 4-55, 23b, 23b/4, 64j, 64j/1, 64n, 64n/4, 64n/4-1, 71, 71/1. OZ člen 34, 34/2, 35. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 2-13, 2-19, 5, 5/2, 5/2-1. Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem člen 2, 2-7, 9, 9/1, 9/3, 9/4. Pravila za delovanje Centra za podpore člen 41, 41/1, 41/4.
plačilo finančne pomoči za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije – podpora – zagotovljeni odkup električne energije – prodajna pogodba – distribucijsko omrežje – javno omrežje – merilno mesto – prevzemno-predajno mesto
Merilno mesto iz Soglasja in Pogodbe oziroma prevzemno-predajno mesto iz Odločbe se nahaja na stiku z javnim distribucijskim omrežjem, kar evidentno izhaja iz vsebine teh aktov in pomena pojma „javno omrežje“, kot je opredeljen v Uredbi o načinu izvajanja gospodarske javne službe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so za presojo utemeljenosti višine tožbenega zahtevka relevantne količine, izmerjene na merilnem mestu št. 07-00016.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086791
ZPP člen 458, 458/1, 458/2.
odškodninska odgovornost – odgovornost za živali – soprispevek – vožnja v skladu s cestnoprometnimi predpisi – ogrožanje prometa – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – dejansko stanje
Tožniku ni mogoče očitati, da bi moral vsak trenutek računati z možnostjo, da priteče na cesto žival (pes), saj velja, da mora za psa poskrbeti njegov lastnik tudi tako, da ne ogroža prometa. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je za škodo, ki je nastala tožniku izključno odgovoren lastnik psa, ki ni preprečil, da bi se pes prosto gibal – tekal naokoli.
odločanje o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek - osebne okoliščine - predlog najbližje osebe
V postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča sodišče pri določitvi socialnovarstvenega zavoda upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe. Pred odločitvijo sodišče pridobi tudi mnenje socialnovarstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena.
V skladu z določbo 77. člena ZDZdr se zadržanje določi za dobo največ enega leta, kar pomeni, da čas zadržanja začne teči šele od dneva sprejema nasprotne udeleženke v SVZ, ne pa že od dneva izdaje sklepa prvostopnega sodišča.
Zakon o obligacionim odnosima - ZOO člen 376, 377.
odmera denarne odškodnine - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo člena 376 in 377 Zakona o obligacionim odnosima - ZOO, "Sl. list SFRJ", br. 29/78, 39/85, 45/89 - odluka USJ i 57/89, "Sl. list SRJ", br. 31/93 i "Sl. list SCG", br. 1/2003 - Ustavna povelja) s tem, ko je tožnici, ki je v škodnem dogodku utrpela udarno - raztrganinsko rano v desnih sencih in na desni strani obraza, zmečkanino desne podlahti, katero so ji morali amputirati, pretres možganov, skupek težav po pretresu možganov ter popoškodbene glavobole, za prestane in bodoče telesne bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem odmerilo odškodnino v višini 8.000,00 EUR, za prestani strah 4.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi skaženosti 4.000,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 12.000,00 EUR.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni naslov - povrnitev stroškov postopka - formalna legaliteta
Sklep o izvršbi je glede dajatvenega dela izreka glede stroškov postopka izvršilni naslov in ker iz tega sklepa izhaja, da se izvršilni stroški skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi plačajo upniku, je dolžnik navedene stroške dolžan plačati upnici.
V kolikor je prišlo do izplačila iz naslova brezplačne pravne pomoči, bo morala upnica povrniti morebitno razliko Republiki Sloveniji.
postopek preventivnega prestrukturiranja - sklep o začetku postopka - učinki začetka postopka - terjatve zavarovane po zfz
Iz navedenega izhaja, da je določba 3. točke tretjega odstavka 44.j člena ZFPPIPP, po kateri mora izrek sklepa o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja vsebovati tudi ugotovitev sodišča, da začetek postopka preventivnega prestrukturiranja učinkuje samo za finančne terjatve, vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev in posledično izpodbijani sklep v 2. točki izreka, v kolikor osnovni seznam finančnih terjatev vsebuje tudi finančne terjatve, zavarovane po ZFZ, v nasprotju s petim odstavkom 44.l člena ZFPPIPP.
ZGD-1 člen 501, 501/3, 515, 515/6. ZIZ člen 272, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - razdelitev skupnega premoženja zakoncev - poslovni delež kot skupno premoženje - izključitev družbenika iz družbe - ogrožanje premoženja družbe
Če poslovodja brez smiselnega razloga zmanjšuje premoženje družbe, v kateri imata poslovna deleža obe stranki, s tem zmanjšuje tudi vrednost poslovnega deleža tožeče stranke. V primeru, da se med strankama začne postopek razdružitve skupnega premoženja, ne smeta posamično kot samostojna poslovodja razpolagati s premoženjem skupne družbe in z njim povečevati svojega posebnega premoženja. To povzroča samo nove spore, zato bi se morali stranki od začetka postopka razdružitve skupnega premoženja vzdržati enostranskih posegov vanj, razen če gre za nujna razpolaganja ali takšna, ki odvračajo škodo od družbe. Razpolaganje z nujno potrebnimi nepremičninami družbe je pomenilo spreminjanje oziroma ogrožanje premoženja družbe, kar je osnova ne le sodnega spora za izključitev dolžnice iz družbe, temveč zlasti spora za razdelitev skupnega premoženja med strankama. Brez ohranitve obstoječega stanja ne bo smisla postopka razdelitve skupnega premoženja in ta je med strankama ključen.
V postopku je bilo ugotovljeno, da toženec prebiva v Ruski federaciji, kjer ima družino in premoženje, zato je tožnik izkazal, da bo moral terjatev uveljaviti v tujini.
neveljavnost oporoke - darilo - vračunanje daril v dedni delež - skupno premoženje zakoncev - ugovor o obstoju skupnega premoženja
Nepremičnine sodijo v skupno premoženje zakoncev ne glede na to, ali je v zemljiški knjigi vpisan le eden od zakoncev. Nepravilno je stališče pritožnikov, da sklenitev darilne pogodbe pomeni priznanje lastništva drugemu zakoncu, zaradi česar naj bi bilo dokazovanje obstoja skupnega premoženja izključeno. Niti vknjižba v zemljiško knjigo niti sklenitev darilne pogodbe namreč ne spreminjata na podlagi zakona pridobljenih pravic drugega zakonca. Zakonec zato sme dokazovati, da je bila darilna pogodba, sklenjena z drugim zakoncem, darilo le v delu, v preostalem pa je predstavljala ureditev dejanskega stanja glede lastništva. Takšno dokazovanje je mogoče že po splošnih pravilih obligacijskega prava, in sicer tudi kadar je bila pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa ali overjena pred sodnikom. Zakon v primerih tovrstne obličnosti namreč izjem glede možnosti dokazovanja drugačne volje od v pogodbi izražene ne določa.
Tožeča stranka zmotno meni, da bi morala toženka za ugotovitev deleža na skupnem premoženju v obravnavani zadevi postaviti poseben zahtevek. Zadošča namreč, da je zahtevku tožnikov ugovarjala in podala ustrezno trditveno podlago glede obstoja skupnega premoženja.
Zakon o dedovanju namreč ne ureja le možnosti zahtevati vračilo daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža (urejeno v 35. členu ZD), temveč tudi ustanovo vračunanja darila v dedni delež dediča (46. člen ZD). Ustanova vračunanja daril in volil v dedni delež pride v poštev pri zakonitem dedovanju in omogoča, da dobijo tisti dediči, ki jim je zapustnik dal darila za časa življenja, pri zakonitem dedovanju efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža, kolikor znaša vrednost darila ali volila. Vračunanje daril se opravi na zahtevo sodediča, in sicer na podlagi samega zakona, ki vzpostavlja domnevo, da zapustnik z naklonitvijo darila ni hotel posameznega dediča preferirati. Če dedič ne vrne darovanega zneska v zapuščino, se vračunanje opravi računsko (idealna kolacija). Vsakemu sodediču, ki vračunanje darila zahteva, se tako najprej dodeli iz zapuščine enaka vrednost, kot je vrednost darila, ki ga je dobil dedič, kateremu se darilo vračunava, ostanek zapuščine pa se potem razdeli med dediče v razmerju njihovih dednih deležev.
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086070
ZOPNI člen 2 – 9, 10, 10/1, 10/1-1, 10/1-2, 10/2, 17a, 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-2, 20/1-4, 27, 27/3, 28, 28/2, 34, 34/1, 34/2, 57, 57/1, 72, 72/3. KZ člen 269, 269/1. KZ-1 člen 263. URS člen 67. ZIZ člen 270, 271, 271/1, 271/1-4, 272.
odvzem premoženja nezakonitega izvora – domneva o nezakonito pridobljenem premoženju – začasno zavarovanje odvzema premoženja – finančna preiskava – retroaktivna uporaba zakona – pogoji za začasno zavarovanje – pogoji za začasno zavarovanje med postopkom finančne preiskave – nadomestni odvzem – obstoj nevarnosti – kataloško kaznivo dejanje – sprejemanje daril za nezakonito posredovanje – pravica do izjave – dokazno breme
Odvzem premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI spada med ukrepe, ki se izrekajo tudi brez obsodilne sodbe oziroma ne glede na kazenski pregon osebe, ki je tarča ukrepa odvzema. Predstavlja ukrep civilno pravne narave, ki se realizira v pravdnem postopku. Predmet postopka torej ni obsodba ravnanja osebe, marveč odvzem nezakonito pridobljene stvari. Sprožilna okoliščina za začetek postopka po ZOPNI je razlog za sum, da posamezna oseba razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora, ki se izkaže v predkazenskem ali kazenskem postopku in njegova skupna vrednost presega 50.000 EUR.
Okoliščino, da so bili podani utemeljeni razlogi za sum storitve kataloškega kaznivega dejanja je izkazoval obtožni predlog, vložen proti zapustniku.
Vsebinska povezanost obdobja, za katerega se sme opraviti finančna preiskava in premoženja, ki je domnevno nezakonitega izvora in zato tarča odvzema, omogoča ustavnoskladno razlago navedenih določil, po kateri časovna omejitev finančne preiskave pomeni tudi (časovno) omejitev obsega premoženja nezakonitega izvora na le tisto, ki je bilo pridobljeno največ pet let pred letom storitve kaznivega dejanja. Le tisto, kar sme biti predmet finančne preiskave, more in sme biti element domneve o nezakonitem izvoru premoženja, konkretneje, element pri računanju nesorazmerja iz drugega in tretjega odstavka 5. člena ZOPNI, in le tisto sme zato biti predmet odvzema po prvem odstavku 34. člena ZOPNI. Premoženje pridobljeno več kot pet let pred letom storitve kaznivega dejanja torej ne more biti tarča odvzema iz navedenega določila.
alternativno prestajanje izrečene zaporne kazni - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - presoja okoliščin - subjektivne in objektivne okoliščine - odločba o kazenski sankciji - oprava dela v splošno korist
Sodišče prve stopnje se ni osredotočilo le na okoliščine, povezane z osebnostjo storilca, kot to počne pritožba, temveč je pravilno ocenilo in presodilo tudi okoliščine povezane s kaznivim dejanjem ter z ustrezno presojo, ki jo je v napadenem sklepu tudi razumno obrazložilo, odločilo, da predlog obsojenca za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist ni sprejemljiv.
Tožnika utemeljeno navajata, da je sodišče tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je izvršba nedopustna glede vsega ostalega pohištva in gospodinjskih aparatov v stanovanju na naslovu R., zmotno zavrnilo. Pravda zaradi nedopustnosti izvršbe je namreč vezana na obstoj konkretnega izvršilnega postopka in v njem opravljena izvršilna dejanja. Interes za ugotovitev nedopustnosti izvršbe imata tako tožnika le na zarubljenih premičninah, zato v pritožbi pravilno navajata, da je treba tožbo v delu, ki se nanaša na ostalo pohištvo in gospodinjske aparate, zavreči.
V dopolnilnem sklepu z 19. 8. 2013 je zapisano, da postanejo last oporočnih dedičev – tožnikov – premičnine, ki se nahajajo v stanovanju na naslovu R. in so bile last zapustnice. Sodišče prve stopnje je zmotno kot relevanten trenutek štelo čas smrti zapustnice, saj je odločilen trenutek sklepanja dednega dogovora, to je dne 15. 2. 2013. Dedni dogovor je namreč pogodba obligacijskega prava in sodišče tak sporazum le navede v sklepu o dedovanju (tretji odstavek 214. člena ZD). Pritožba ima zato prav, da tudi, če so bile sporne slike prenesene na R. po smrti zapustnice, je odločilno, ali so se nahajale na R. v času sklepanja dednega dogovora dne 15. 2. 2013 (in ne v času smrti).