prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – prikrajšanje nujnega deleža
Glede na določbe pogodbe, da je zapustnik pritožnikoma že daroval na novo zgrajeno stanovanjsko hišo v letu 1980 in da sta po njem dedno odpravljena, kar pritožnika zanikata, bi moralo sodišče na naroku razčistiti in ugotoviti, ali je zapustnik pritožnikoma podaril nepremičnino in če je, kje stanovanjsko hišo, na kateri lokaciji in kraju. Od tega vprašanja je odvisen odgovor na vprašanje, koga je potrebno napotiti na pravdo zaradi tega, ker je njegova pravica manj verjetna.
Že na podlagi ugotovitev, ki jih v zvezi z navedenim obsegom realizacije obeh strank prvotožena stranka pritožbeno ne izpodbija, je prvostopenjsko sodišče imelo razlog za sklepanje, da je bila Pogodba o finančnem leasingu med tožečo stranko in prvotoženo stranko sklenjena in da je prišlo do soglasja volj med pogodbenima strankama za njeno sklenitev. Soglasje volj za sklenitev pogodbe se ne izraža le s pisno sestavljeno in podpisano pogodbo, pač pa po prvem odstavku 18. člena OZ tudi s konkludentnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da volja obstoji.
Ker je prvostopenjsko sodišče glede sklenitve leasing pogodbe razpolagalo z zadostno listinsko dokumentacijo, zlasti glede s strani tožeče stranke celotne, s strani prvotožene stranke pa pretežne izpolnitve leasing pogodbe, tudi ni bilo dolžno slediti dokaznemu predlogu prvotožene stranke po zaslišanju zakonitega zastopnika prvotožene stranke o (ne)sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu. Pritožnica namreč nesklenitev pogodbe tako v pritožbenem, kot v prvostopenjskem postopku neutemeljeno povezuje s podpisom pogodbe.
Sodišče ni dolžno izvesti dokazov, s katerimi bi se ugotavljala dejstva, ki niso pravno relevantna.
Temeljni smoter postopka za delitev solastnih stvari je v prenehanju solastnine. Sodna praksa sicer dopušča tudi drugačne rešitve, tako da na delu nepremičnin še vedno ostane ali se na novo oblikuje solastnina, vendar le, kadar je podano soglasje solastnikov, ki ostanejo v takšni skupnosti. V obravnavanem primeru soglasja očitno ni, pritožnika pa tudi nista pojasnila, kateri naj bi bili tisti "drugi opravičeni razlogi", ki bi takšno soglasje solastnikov morebiti lahko nadomestili.
Toženčev vstop v stanovanje 4. 5. 2015, menjava ključavnice na vhodnih vratih, odstranitev oblačil, obutve, računalnika, televizije in osebnih stvari drugega tožnika in njegove partnerke, so tipična motilna ravnanja, pred katerimi ščitijo določila SPZ o posestnem varstvu. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta tožnika bila posestnika spornega stanovanja v času motilnega dogodka, da je posest motil toženec, tožba pa je bila vložena pravočasno, je tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086943
URS člen 20, 26, 30. ZKP člen 542, 542/1, 542/1-1, 542/1-2, 542/1-3.
neutemeljen pripor – odvzem prostosti – odškodninska odgovornost države – pravica do odškodnine – pravica do osebne svobode – odškodnina zaradi neutemeljenega pripora – ekstradicijski pripor – postopek za izročitev obdolženca tuji državi – nedovoljeno ravnanje oškodovanca
Drži, da pripor v ekstradicijskem postopku predstavlja neke vrste ukrep za zagotovitev navzočnosti obdolženca, da bi se lahko izvedel kazenski postopek v državi prosilki, a tega pripora ni mogoče ločevati od klasičnega pripora v (pred)kazenskem postopku. Res je sicer, da bi lahko jezikovna razlaga dopuščala tudi takšno razlago, da zakonodajalec za tovrstni odvzem prostosti ni predvidel odškodninske odgovornosti države v odvisnosti od izida kazenskega postopka. A vendar je treba pri tem upoštevati teološko razlago, ki ima oporo v 30. členu Ustave RS, s katero je priznana pravica do odškodnine vsakomur, ki mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost. Pripor v ekstradicijskem postopku je takorekoč izenačen s priporom v (pred)kazenskem postopku.
SZ-1 člen 10, 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 104, 104/1.
pogoji za odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog - odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - neplačilo najemnine in stroškov - izjemne okoliščine, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe - odpust obveznosti v osebnem stečaju
Da v obravnavanem primeru ne gre za izjemne okoliščine v smislu 10. člena SZ-1 potrjuje tudi dejstvo, da ni zatrjevan in ugotovljen noben dogodek oz. okoliščina od katere bi lahko tekel 30 dnevni rok, potreben za ugotavljanje ali so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 104. člena SZ-1.
Za presojo utemeljenosti zahtevka je treba presojati, ali so bili pogoji za odpoved najemne pogodbe in izselitev izpolnjeni na dan vložitve tožbe. Zato je napačen zaključek sodišča, da ni več pogojev za krivdni odpovedni razlog neplačila najemnin po 4. točki prvega odstavka 103. člena SZ-1, ker iz sklepa Okrožnega sodišča v Kopru St z dne 11.11.2016 izhaja, da so bile toženki odpuščene obveznosti za vse terjatve upnikov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023460
KZ-1 člen 173, 173/3. ZKP člen 169, 169/1,148, 148/2.
spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let - zahteva za preiskavo - obstoj utemeljenega suma - mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja
Za pravilno oceno možnosti obstoja spolne zlorabe je potrebno upoštevati celotno oškodovankino funkcioniranje, ki je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča objektivni pokazatelj morebitne spolne zlorabe.
izbris poslovodje - datum prenehanja pooblastila - novo dejstvo in nova listina - sprememba predloga
Predlagatelj je z navedbo v pritožbi zanj očitno edinega pravilnega datuma prenehanja pooblastila spremenil predlog. Registrski postopek je nepravdni postopek in je manj formaliziran v primerjavi s pravdnim postopkom, kjer sprememba zahtevka ni možna, sprememba tožbe pa le izjemoma. Izpodbijani sklep je bil izdan v enostranskem postopku. Če bi mu sodišče prve stopnje ugodilo in na podlagi pritožbe nadomestilo izpodbijani sklep, s tem ne bi v ničemer prizadelo pravice drugih oseb, ki bi se opirale na sklepe, kot določa drugi odstavek 33. člena ZNP.
Zahtevki iz garancije in zahtevki iz naslova jamčevanja za napake niso eni in isti zahtevki. Za uveljavljanje enih in drugih veljajo različne predpostavke in (predvsem) različni roki. Ker je pogosto mogoče uveljavljanje tako enih kot drugih, pa je odločitev o tem, kaj bo zahteval, stvar upravičenca.
Napake v solidnosti gradnje obsegajo napake na vseh tistih (vitalnih) delih zgradbe, ki bi morali opravljati svojo funkcijo (vsaj) 10 let po izgradnji, ne da bi se začele kazati napake zaradi običajne dotrajanosti oziroma zaradi uporabe objekta. Gre torej za napake na vseh delih objekta, ki omogočajo, da ta normalno opravlja svojo funkcijo prostora za bivanje oziroma opravljanje dejavnosti.
OZ v 640. členu določa, da se v primeru, ko naročnik zahteva znižanje plačila zaradi napak na stvari, le-to zniža v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Sodišče z znanjem, potrebnim za izračun manjvrednosti, ne razpolaga, podlage za to, na kakšen način je manjvrednost treba izračunati, pa ne daje niti zakon. Sodišče prve stopnje je zato v zvezi s tem utemeljeno sledilo mnenju izvedenca.
OZ člen 587, 589, 589/4. ZPSPP člen 14, 16, 16/1, 19.
najem poslovnih prostorov - obveznost plačevanja najemnine - obveznost spremljanja stanja prostorov - odstop od pogodbe - opustitev izvedbe vzdrževalnih del - utemeljenost odstopa od pogodbe - stanje v najem danih prostorov - investicijsko vzdrževanje - obvestilo o pomanjkljivostih v najem danega prostora - poziv k sanaciji poslovnega prostora - opravljanje registrirane dejavnosti - inšpekcijski nadzor prostorov
Utemeljenost oz. neutemeljenost odstopa najemnika od pogodbe nima nobenega vpliva na njegovo obveznost plačevanja najemnin za obdobje do odstopa oz. Izpraznitve.
Četudi je dolžnost najemodajalca, da prostor vzdržuje v stanju, da ga je mogoče uporabiti za namen, določen s pogodbo, je skrb za to, da je najemodajalec s stanjem teh prostorov in potrebo po popravilih pravočasno seznanjen, na strani najemnika. Kar je tudi razumljivo, saj ima najemnik prostore v posesti in jih vsakodnevno uporablja ter je zato v položaju, ko vse pomanjkljivosti prvi lahko opazi oz. prvi zazna potrebo po popravilu. Zato je bilo napačno stališče prvostopnega sodišča, da bi morala tožeča stranka skrbno in sproti spremljati stanje v najem danih prostorov, in ugotovljene napake sama sproti odpravljati. To je sicer njena pravica, dolžnost najemodajalca, da odpravi napake, ki sodijo v investicijsko vzdrževanje, pa se aktivira šele, ko je o njih obveščen s strani najemnika.
Najemodajalec oz. lastnik prostorov, v katerih nekdo drug opravlja registrirano dejavnost, ni dolžan skrbeti za to, da nosilec dejavnosti izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dejavnosti, kot jih narekujejo pristojni upravni organi.
Najemnik torej zgolj zaradi tega, ker se najemodajalec ni odzval na njegov poziv k sanaciji poslovnega prostora, (pod predpostavko, da je ta poziv v celoti utemeljen in gre za napake, ki bi jih moral odpraviti najemodajalec), ni odvezan dolžnosti, da plačuje najemnino. Dokler pogodba velja, jo mora izpolnjevati tako, kot se glasi.
popis in cenitev pokojnikovega premoženja – opravičeni razlogi za popis in cenitev pokojnikovega premoženja – načelo ekonomičnosti
Po določilu 184. člena ZD se popis in cenitev pokojnikovega premoženja lahko opravi poleg primeroma naštetih razlogov tudi iz drugih opravičenih razlogov. Med te po oceni sodišča sodi tudi različen režim dedovanja zapuščine. Sodišče bo dodatni sklep o dedovanju v sefu hranjenega zapustnikovega premoženja namreč lahko izdalo šele, ko bo ugotovilo naravo tega premoženja. Če bo šlo za denarna sredstva, bodo ta glede na oporočna določila pripadala pritožnici kot oporočni dedinji, za morebitne druge predmete pa bo veljal režim zakonitega dedovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068459
OZ člen 174, 174/2, 175, 195. ZPP člen 2.
zastaranje – zastaranje odškodninskega zahtevka – začetek teka zastaralnega roka – pretrganje zastaranja – povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – premoženjska škoda – premoženjska škoda v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – škoda zaradi nižjega dohodka – bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda – renta – sprememba prisojene odškodnine – prekoračitev tožbenega zahtevka
Pri škodi zaradi izgube na dohodku, ki je tožniku nastala v času bolniškega dopusta in škodi, ki mu je nastala v času po invalidski upokojitvi (pri čemer je bilo glede na utrpele poškodbe že v začetku zdravljenja gotovo, da bo nastala), za isto obliko (vrsto) škode.
Skladno s sodno prakso je sicer omejevanje prejemanja rente na določen datum nesorazmerno glede na oškodovančevo pravico do povračila izgubljenega zaslužka, saj taka presoja ne upošteva morebitnih sprememb dejanskega stanja in pokojninske zakonodaje, vendar pa je sodišče prve stopnje ob tem spregledalo, da je šlo v primerih, na katere se sklicuje, za omejitev na podlagi ugovora tožencev. V tej zadevi pa je omejitev v zahtevek postavil tožnik in jo je zato sodišče prve stopnje dolžno upoštevati, saj je na zahtevek vezano.
Nobenega dvoma ni bilo, da je tožnik pridobil pravico do plačila provizije (v višini 10% od prejete kupnine) takrat, ko je tretja oseba opravila svojo plačilno obveznost iz posla, pri katerem je kot trgovski zastopnik sodeloval tožnik (tretji odstavek 825. člena OZ).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086232
KZ-1 člen 86, 86/7, 186, 186/1. ZKP člen 359, 359/3, 394, 394/1.
način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – delo v splošno korist – sodba – priznanje krivde – neupravičena proizvodnja droge v laboratoriju – konoplja
Razsežnost in trajanje proizvodnje konoplje v domači hiši, hramba z namenom prodaje 11 kg zaseženih vršičkov posušene konoplje, gojenje 16 sadik konoplje rastline ob hiši, kljub dosedanji nekaznovanosti in skrbi za mamo in sestro z zdravstvenimi težavami, nedvomno narekuje izrek zaporne kazni s prestajanjem v zavodu za prestajanje kazni zapora.
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni pravočasno navajala, da je bil poslovni prostor tožeče stranke v spornem obdobju vreden več kot 100.000,00 EUR. To dejstvo izhaja šele iz izvedenih dokazov, spričo česar takšnega predhodno nezatrjevanega dejstva s strani stranke ni mogoče upoštevati, saj izvedeni dokazi nikakor ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev.
Upnik preide v zamudo le tedaj, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči (prvi odstavek 300. člena OZ). Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi prepričljivo obrazložilo, zakaj v obravnavanem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za upniško zamudo. V tej zvezi je sodišče prve stopnje najprej (nesporno) ugotovilo, da je toženka tožnico z dopisom z dne 25.6.2013 pozvala, da prevzame manjkajoče število (sicer plačanih s strani tožeče stranke) armaturnih košev (14 kosov pilotov dolžine 4,5 m in dva kosa pilota dolžine 12 m), vendar pa sta se pravdni stranki nato dogovorili (kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje), da bo vsaka od njiju (medtem, ko bo ostalo omenjeno blago v hrambi v delavnici oz. skladišču tožene stranke) skušala odvečne koše (z vidika tožeče stranke) prodati naprej. Ključno je, da je tožeča stranka uspela dokazati, da do januarja 2014 ni šlo za to, da košev brez utemeljenega razloga ni hotela prevzeti.
denarna kazen – zloraba pravice – procesne pravice – pomanjkljivi razlogi
Ker je sodišče prve stopnje priznalo predlagateljici, da ima pravico do prekinitve postopka in jo napotilo na pravdo za ugotavljanje izključne lastninske pravice na nepremičnini, ni mogoče trditi, da je z ugovorom neobstoja solastninskih deležev nasprotnih udeležencev zlorabila procesne pravice. Pri tem ni pomembno, da je to storila po sedmih letih za svojim sicer priznanjem nespornih dejstev obstoja solastninskih deležev.
Tožeča stranka ni ustrezno individualizirala terjatve, ki jo uveljavlja. Tožnik mora namreč v tožbi (oziroma v vlogi, vloženi po razveljavitvi sklepa o izvršbi) navesti toliko pravotvornih dejstev, da je omogočena jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov. Navesti mora torej predvsem historični dogodek, iz katerega izvaja upravičenje, ki ga uveljavlja s tožbo. Če sodišče odloča o zahtevku, ne da bi bila terjatev ustrezno individualizirana, so objektivne meje pravnomočnosti izdane sodbe nejasne.
Zgolj teoretična možnost povrnitve škode v višini vrednosti poslovnega deleža še ne pomeni, da bo morebitno prisojeno odškodnino mogoče tudi izterjati od tožene stranke.
S prenosom pristojnosti za sojenje na drugi stopnji je bila v predmetni gospodarski zadevi prenesena pristojnost za odločanje o vseh pritožbah sodišča prve stopnje v konkretni zadevi na Višje sodišče v Kopru, dokler ta ni pravnomočno končana. S prenosom pristojnosti za sojenje v določeni zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče se ne prenese le odločanje o posamičnem sodnem aktu (odločbi), temveč je pristojnost prenesena za sojenje o vseh pritožbah zoper odločbe, ki jih izda sodišče prve stopnje v zadevi, v kateri pride do takšnega prenosa pristojnosti.