Podlaga priposestvovanja je dobroverna lastniška posest. Lastniška posest pa se lahko izvaja kot soposest na celotni nepremičnini (25. člen SPZ). V takem primeru priposestvovanje idealnega deleža nepremičnine ni v nasprotju s konceptom posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo in pojmom solastnine in ni videti razloga, da zahtevek za pridobitev lastninske pravice na idealnem delu nepremičnine ne bi bil možen.
Predlogu za izdajo začasne odredbe, kot ga je podala tožeča stranka, ko so bila odločilna dejstva (o nastajanju težko nadomestljive škode) navedena pomanjkljivo, za tehtanje možne škode tožeče in tožene stranke pa presplošna oziroma jih sploh ni bilo, ni bilo mogoče ugoditi.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pričakovana lastninska pravica - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - jamčevanje za pravne napake
V tem postopku sta odločilni dve dejanski ugotovitvi: (1) tožeča stranka je v celoti izpolnila svojo obveznost po pogodbi (plačilo kupnine), in (2) tožena stranka je tožeči sicer izročila zemljiškoknjižno dovolilo, ki pa pred začetkom stečaja nad toženo stranko ni bilo overjeno. Prva ugotovitev pomeni, da ne gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, druga pa, da tožeča stranka v trenutku začetka stečaja ni razpolagala z veljavnim zemljiškoknjižnim dovolilom. Vpis v zemljiško knjigo med strankama pogodbe nima več absolutnega učinka, vendar to velja le v primeru, da je prodajalec kupcu že izstavil veljavno zemljiškoknjižno dovoljenje. V takem primeru je kupec s prevzemom dovolila pridobil tako imenovano pričakovano lastninsko pravico in je njegov položaj v razmerju do prodajalca in njegovih upnikov varovan.
Posledica dejstva, da ne gre za vzajemno neizpolnjeno pogodbo, pa je naslednja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imela tožeča stranka v trenutku začetka stečaja do tožene stranke le nedenarno terjatev na izstavitev dovolila in na izročitev bremen proste nepremičnine. Po določbi 253. člena ZFPPIPP se taka terjatev pretvori v denarno in je bil zato zahtevek na izstavitev dovolila in izbris hipotek pravilno zavrnjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080289
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2. ZPP člen 189, 196, 274, 274/1, 354, 354/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – darilna pogodba med zakoncema – skupno premoženje – posebno premoženje – zavrženje nasprotne tožbe – litispendenca – pravna korist – navadno sosporništvo
Četudi bi držalo, da je bil prispevek toženke pri pridobitvi skupnega premoženja večji od prispevka njenega moža, to še vedno ne pomeni, da sporno premoženje predstavlja njeno posebno premoženje, da je njegova izključna lastnica. Gre za skupno premoženje zakoncev.
Ker je prvostopno sodišče sprejemljivo obrazložilo, zakaj se je obdolženi skrival po dejanju, prvostopna sodba pa ima tudi povsem sprejemljive razloge, zakaj ni moč zaključiti, da je obdolženec odstopil od dejanja iz razlogov, ki niso na njegovi strani oziroma iz objektivnih razlogov, ko dejanje ne bi mogel dokončati, če bi ga hotel, ga je utemeljeno oprostilo očitka obtožbe.
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 153, 153/1, 153/3, 212, 243.
dokazovanje – dokaz z izvedencem – strokovno znanje – dokazno breme - spoznavna kriza – padec na ledu – povrnitev nepremoženjske škode – povrnitev premoženjske škode
Sodišče brez pomoči izvedenca ne more presoditi, ali je tožnica ob padcu res utrpela zlom (kot izhaja iz prijave poškodbe pri delu oziroma druge medicinske dokumentacije) in ali je vzrok za krvavitev ter kasnejšo anksiozno depresivno motnjo res padec ali ne oziroma v kakšnem obsegu. Enako velja za ugotavljanje obsega škode. Na takšno presojo tudi ne more vplivati dejstvo, da so nekatere od listin sestavljene s strani medicinsko usposobljenih oseb. Na prvi pogled se sicer zdi, da bi sodišče lahko brez sodelovanja izvedenca presojalo vsaj zatrjevano materialno škodo, vendar tudi tega v konkretnem primeru ni moglo. Dokler (s pomočjo izvedenca) ne razreši vprašanja, kakšne posledice sploh izvirajo iz škodnega dogodka oziroma v kakšnem obsegu, tudi o višini te škode ni mogoče presojati, saj so stroški prevoza, tuja pomoč in zmanjšanje dohodka lahko posledica zdravljenja bolezni oziroma je delovna nezmožnost lahko posledica bolezni in ne zatrjevane poškodbe.
ZFPPIPP člen 327, 327/1, 327/4, 342, 342/1, 342/1-1, 342/3, 342/3, 343, 343/4, 345, 345/2, 371, 371/1. ZZK-1 člen 115, 115/3.
sklep o prodaji – prodaja premoženja stečajnega dolžnika kot poslovne celote – posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – neusklajenost katastrskega in zemljiškoknjižnega stanja – združitev parcel – ocena vrednosti premoženja – cenitev posameznih delov poslovne celote – varstvo kupca – poočitve glede nepremičnin – vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota – terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase
Ker je vsebina zemljiške knjige vpis vseh podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, ki so pomembna za pravni promet z nepremičninami, je zemljiška knjiga kot javna knjiga pomemben dejavnik varstva pravnega prometa z nepremičninami. Zato je za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ki ga sestavljajo nepremičnine, relevanten podatek o sestavinah tega premoženja, kot ta izhaja iz zemljiške knjige. Dejstvo, da je z odločbo GU prišlo pri 47 parcelah do združitve z drugimi nepremičninami, je zato lahko relevanten podatek za seznanitev kupca, kaj v naravi predstavlja po zemljiškoknjižnem stanju prodajano premoženje. Sklep o prodaji bo torej moral imeti podatke o prodajanem premoženju, kot so ti vpisani v zemljiški knjigi.
Pogoji dopustnosti poočitve združitve nepremičnin so predvideni prav zaradi ohranitve enakega položaja dosedanjih imetnikov vpisanih pravic.
Pravnega položaja imetnikov v zemljiški knjigi vpisanih pravic odločba GU ne more spreminjati, ne da bi bila zagotovljena ohranitev njihovega položaja.
V kolikšnem delu vrednosti obstoječih parcel po združitvi participirajo združene oziroma pridružene parcele, je za upnike, ki imajo ločitveno pravico na pridruženih parcelah, pomemben podatek za presojo, kakšno mnenje bodo podali glede predlagane prodaje. Brez tega podatka bi bila ločitvenemu upniku le formalno zagotovljena in izvotljena pravica do podaje mnenja o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice po 345. členu ZFPPIPP, saj je z njegovega vidika tako pomanjkljiva ocena vrednosti premoženja vsebinsko prazna.
javno naročilo - povrnitev škode - postopek javnega naročanja - vzročna zveza - pritožbeni razlogi - konkretizacija pritožbenih razlogov
Pritožnik nosi breme navedbe pritožbenih razlogov. Navesti mora konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bila prvostopenjska sodba nepravilna. Te navedbe se morajo nanašati na prvostopenjsko sodbo, saj izpodbija prav njo. Tožeča stranka tem zakonskim bremenom ne zadosti, če zgolj dobesedno navede besedilo listin ali prvostopenjske sodbe.
Za odgovornost na temelju prvega odstavka 49. člena ZPVPJN je temeljna predpostavka, da je naročnik storil kršitev pravil javnega naročanja. Vendar to še ni vse. Takšna kršitev bi morala biti vzročna za nastanek škode tožeče stranke. To pomeni, da vsaka kršitev še ne bi pripeljala do odškodninske odgovornosti tožene stranka. Tožeča stranka bi morala poleg tega zatrjevati (in po potrebi dokazati) obstoj takšne kršitve postopkov javnega naročanja, zaradi katerega ne bi smel biti kot najugodnejši ponudnik biti izbran niti G. d. o. o.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – prikrajšanje nujnega deleža
Glede na določbe pogodbe, da je zapustnik pritožnikoma že daroval na novo zgrajeno stanovanjsko hišo v letu 1980 in da sta po njem dedno odpravljena, kar pritožnika zanikata, bi moralo sodišče na naroku razčistiti in ugotoviti, ali je zapustnik pritožnikoma podaril nepremičnino in če je, kje stanovanjsko hišo, na kateri lokaciji in kraju. Od tega vprašanja je odvisen odgovor na vprašanje, koga je potrebno napotiti na pravdo zaradi tega, ker je njegova pravica manj verjetna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086232
KZ-1 člen 86, 86/7, 186, 186/1. ZKP člen 359, 359/3, 394, 394/1.
način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – delo v splošno korist – sodba – priznanje krivde – neupravičena proizvodnja droge v laboratoriju – konoplja
Razsežnost in trajanje proizvodnje konoplje v domači hiši, hramba z namenom prodaje 11 kg zaseženih vršičkov posušene konoplje, gojenje 16 sadik konoplje rastline ob hiši, kljub dosedanji nekaznovanosti in skrbi za mamo in sestro z zdravstvenimi težavami, nedvomno narekuje izrek zaporne kazni s prestajanjem v zavodu za prestajanje kazni zapora.
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni pravočasno navajala, da je bil poslovni prostor tožeče stranke v spornem obdobju vreden več kot 100.000,00 EUR. To dejstvo izhaja šele iz izvedenih dokazov, spričo česar takšnega predhodno nezatrjevanega dejstva s strani stranke ni mogoče upoštevati, saj izvedeni dokazi nikakor ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev.
ZPP člen 116, 116/1, 145, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 42.
vrnitev v prejšnje stanje – nepravilna vročitev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sodbe – sprememba naslova – pritrditev pisanja na sodno desko
Če stranka do vročitve odločbe sodišča druge stopnje spremeni svoj naslov, ga mora takoj sporočiti sodišču, sicer se vse nadaljnje vročitve v pravdi zanjo opravljajo s pritrditvijo sodnega pisanja na sodno desko.
Zahtevki iz garancije in zahtevki iz naslova jamčevanja za napake niso eni in isti zahtevki. Za uveljavljanje enih in drugih veljajo različne predpostavke in (predvsem) različni roki. Ker je pogosto mogoče uveljavljanje tako enih kot drugih, pa je odločitev o tem, kaj bo zahteval, stvar upravičenca.
Napake v solidnosti gradnje obsegajo napake na vseh tistih (vitalnih) delih zgradbe, ki bi morali opravljati svojo funkcijo (vsaj) 10 let po izgradnji, ne da bi se začele kazati napake zaradi običajne dotrajanosti oziroma zaradi uporabe objekta. Gre torej za napake na vseh delih objekta, ki omogočajo, da ta normalno opravlja svojo funkcijo prostora za bivanje oziroma opravljanje dejavnosti.
OZ v 640. členu določa, da se v primeru, ko naročnik zahteva znižanje plačila zaradi napak na stvari, le-to zniža v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Sodišče z znanjem, potrebnim za izračun manjvrednosti, ne razpolaga, podlage za to, na kakšen način je manjvrednost treba izračunati, pa ne daje niti zakon. Sodišče prve stopnje je zato v zvezi s tem utemeljeno sledilo mnenju izvedenca.
denarna kazen – zloraba pravice – procesne pravice – pomanjkljivi razlogi
Ker je sodišče prve stopnje priznalo predlagateljici, da ima pravico do prekinitve postopka in jo napotilo na pravdo za ugotavljanje izključne lastninske pravice na nepremičnini, ni mogoče trditi, da je z ugovorom neobstoja solastninskih deležev nasprotnih udeležencev zlorabila procesne pravice. Pri tem ni pomembno, da je to storila po sedmih letih za svojim sicer priznanjem nespornih dejstev obstoja solastninskih deležev.
zavarovanje terjatev - izdaja začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - namen izdaje začasne odredbe - neznatna škoda
Namen izdaje začasne odredbe je varstvo upnika pred ravnanjem dolžnika, s katerim bi slednji v času sodnega postopka lahko preprečil možnost kasnejše izpolnitve pravnomočne odločbe.
Temeljni smoter postopka za delitev solastnih stvari je v prenehanju solastnine. Sodna praksa sicer dopušča tudi drugačne rešitve, tako da na delu nepremičnin še vedno ostane ali se na novo oblikuje solastnina, vendar le, kadar je podano soglasje solastnikov, ki ostanejo v takšni skupnosti. V obravnavanem primeru soglasja očitno ni, pritožnika pa tudi nista pojasnila, kateri naj bi bili tisti "drugi opravičeni razlogi", ki bi takšno soglasje solastnikov morebiti lahko nadomestili.
Toženčev vstop v stanovanje 4. 5. 2015, menjava ključavnice na vhodnih vratih, odstranitev oblačil, obutve, računalnika, televizije in osebnih stvari drugega tožnika in njegove partnerke, so tipična motilna ravnanja, pred katerimi ščitijo določila SPZ o posestnem varstvu. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta tožnika bila posestnika spornega stanovanja v času motilnega dogodka, da je posest motil toženec, tožba pa je bila vložena pravočasno, je tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/4, 399/4-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - nesorazmernost med posojilom in višino plače - sklepčnost ugovora
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno presojalo nesorazmernost iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP glede na časovni trenutek začetka stečajnega postopka.
Šele primerjava mesečne plače dolžnice z mesečnim obrokom vračila posojila upniku pred začetkom stečajnega postopka bi v konkretnem primeru pokazala, ali so bile prevzete obveznosti nesorazmerne premoženjskemu položaju dolžnice.
Ker upnik trditev o plači in višini plače dolžnice v ugovoru sploh ni podal, ni pa tudi izkazal, da je dal dolžnici posojilo, ne da bi vedel, da prejema plačo iz redne zaposlitve, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je nesklepčen ugovor upnika proti odpustu obveznosti zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0086066
OZ člen 198. ZPP člen 214, 286, 311, 337. SPZ člen 66.
uporabnina - skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - prikrajšanje - onemogočanje souporabe - nedovoljene pritožbene novote - prekluzija - zapadlost
Toženčevo izpostavljanje, da sam živi v vikendu šele od avgusta leta 2013 dalje, za odločitev o tožbenem zahtevku ni bistveno. Ker slednji trditev tožnice, da ji je kot solastnici v celotnem (s tožbo zajetem) obdobju souporabo (soposest) vikenda onemogočil, v postopku na prvi stopnji nikoli ni ustrezno prerekal, okoliščina, za kakšen namen točno je tega v relevantnem obdobju uporabljal, ni odločilna.
Tožnici je moč uporabnino za vikend in leseno lopo (v mesečni višini, ki jo ugotavlja sodišče prve stopnje) prisoditi le glede zneskov, ki so zapadli do konca glavne obravnave. Kar je iz naslova uporabnine za omenjeni bivalni vikend in leseno lopo tožnica zahtevala po tem datumu, pa je treba kot neutemeljeno zavrniti.
solastna stvar – neupravičena uporaba – dejansko stanje – dokazovanje – uporabnina
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, ne zadošča, ampak mora oškodovanec izkazati, da je želel uporabljati solastno stvar in da mu je kršitelj to uporabo preprečeval, česar tožnica ni uspela izkazati. Izpovedala je, da ji uporaba stanovanja ni bila onemogočena in da ji vstop ni bil prepovedan, poleg tega je imela ključe in s tem možnost dostopa do stanovanja.