Da je tožba formalno popolna, mora tožnik v njej navesti toliko dejstev, da omogočajo jasno identifikacijo zahtevka in njegovo ločitev od drugih zahtevkov. Opisati mora historični dogodek, iz katerega izvaja sklep o nastanku tistega upravičenja, ki ga uveljavlja s tožbo. Bistvena sestavina tožbe je tudi jasen in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek.
Tožeča stranka ni podala substanciranih trditev o tem, da je toženec v okviru relevantnega trga poleg sodelovanja znotraj Zavoda A sodeloval tudi kot fizična oseba. Tožeča stranka namreč niti po pozivu sodišča prve stopnje na individualizacijo konkretnih ravnanj, s katerimi naj bi toženec kot fizična oseba nelojalno konkuriral tožeči stranki, oziroma s katerimi naj bi kršil njeno blagovno znamko, tega ni storila. To pomeni, da ni zmogla trditvenega bremena, da je toženec na trgu nastopal kot „podjetje“. Dejanj nelojalne konkurence pa ne morejo storiti fizične osebe, ki samostojno ne opravljajo gospodarske dejavnosti.
Podlaga priposestvovanja je dobroverna lastniška posest. Lastniška posest pa se lahko izvaja kot soposest na celotni nepremičnini (25. člen SPZ). V takem primeru priposestvovanje idealnega deleža nepremičnine ni v nasprotju s konceptom posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo in pojmom solastnine in ni videti razloga, da zahtevek za pridobitev lastninske pravice na idealnem delu nepremičnine ne bi bil možen.
URS člen 54, 54/1. ZZZDR člen 106, 106/1. ZPP člen 254, 254/3.
razmerja med starši in otroki – stiki med starši in otroki – sprememba stikov – določitev režima stikov – prazniki – počitnice – določitev novega izvedenca – očitna pisna pomota – stroški postopka v družinskih sporih – kriterij uspeha
Sodišče je upoštevalo namen stikov, ki ni le v tem, da tisti od staršev, ki z otrokom ne živi, uresniči svoje čustvene potrebe, temveč je predvsem v tem, da se prepreči odtujitev otroka in da se v čim večji meri ohranijo odnosi, ki obstajajo med starši in otroki, ki živijo skupaj. Sodišče prve stopnje je skrbno, argumentirano in življenjsko sprejemljivo določilo stike med daljšimi in krajšimi počitnicami ter med prazniki.
Sodišče na podlagi 413. člena ZPP v postopkih o zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloča po prostem preudarku. Ob upoštevanju kriterija uspeha v postopku in načela pravične izenačitve stroškovnega bremena, ob dejstvu, da je tožnik šele po izdaji izvedeniškega mnenja in zaslišanju izvedenke umaknil tožbo glede zahtevka za predodelitev otroka ter postavil zahtevek za razširitev stikov, je po mnenju pritožbenega sodišča prav, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje, medtem ko stroške z izvedeniškim mnenjem krije toženka le v višini 1/4, saj je bila izvedenka primarno postavljena zaradi tožnikove zahteve za predodelitev otroka, čeprav se je v mnenju izrekla tudi glede določitve oziroma obsega in načina izvajanja stikov.
V zvezi z odsotnostjo pooblastila za sklenitev sodne poravnave je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz procesnega dokaznega bremena. Ob trditvah tožnikov, da prva tožnica pooblastila odvetniku za sklenitev poravnave ni podala, in predložitvijo pooblastila, ki je bilo dano kasneje in za drug postopek, je bilo na tožencih dokazno breme o obstoju pooblastila.
Predlogu za izdajo začasne odredbe, kot ga je podala tožeča stranka, ko so bila odločilna dejstva (o nastajanju težko nadomestljive škode) navedena pomanjkljivo, za tehtanje možne škode tožeče in tožene stranke pa presplošna oziroma jih sploh ni bilo, ni bilo mogoče ugoditi.
Zahtevki iz garancije in zahtevki iz naslova jamčevanja za napake niso eni in isti zahtevki. Za uveljavljanje enih in drugih veljajo različne predpostavke in (predvsem) različni roki. Ker je pogosto mogoče uveljavljanje tako enih kot drugih, pa je odločitev o tem, kaj bo zahteval, stvar upravičenca.
Napake v solidnosti gradnje obsegajo napake na vseh tistih (vitalnih) delih zgradbe, ki bi morali opravljati svojo funkcijo (vsaj) 10 let po izgradnji, ne da bi se začele kazati napake zaradi običajne dotrajanosti oziroma zaradi uporabe objekta. Gre torej za napake na vseh delih objekta, ki omogočajo, da ta normalno opravlja svojo funkcijo prostora za bivanje oziroma opravljanje dejavnosti.
OZ v 640. členu določa, da se v primeru, ko naročnik zahteva znižanje plačila zaradi napak na stvari, le-to zniža v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Sodišče z znanjem, potrebnim za izračun manjvrednosti, ne razpolaga, podlage za to, na kakšen način je manjvrednost treba izračunati, pa ne daje niti zakon. Sodišče prve stopnje je zato v zvezi s tem utemeljeno sledilo mnenju izvedenca.
Nobenega dvoma ni bilo, da je tožnik pridobil pravico do plačila provizije (v višini 10% od prejete kupnine) takrat, ko je tretja oseba opravila svojo plačilno obveznost iz posla, pri katerem je kot trgovski zastopnik sodeloval tožnik (tretji odstavek 825. člena OZ).
Kaznivo dejanje neplačevanja preživnine po 194. členu KZ-1 inkriminira zgolj storilčevo ravnanje po trenutku izvršljivosti izvršilnega naslova, v katerem je določena višina preživninske obveznosti.
pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - zastaranje terjatve
Prav ima pritožba, da je v trenutku, ko je tožeča stranka odstopila od pogodbe, točno vedela za višino svoje terjatve v razmerju do tožene stranke, kar pa pomeni, da je najkasneje dne 4. 5. 2010 začelo teči zastaranje terjatev tožeče stranke nasproti toženi stranki. Prav ima tudi pritožba, da je med sedaj pravdnima strankama sklenjena gospodarska pogodba in zanje velja, upoštevajoč določilo prvega odstavka 349. člena OZ, tri letni zastaralni rok, ki se je tako iztekel najkasneje dne 4. 5. 2013. Prav ima pritožba, da zastaralni rok za odškodninske terjatve iz gospodarskih pogodb skladno s 352. členom OZ prav tako zastarajo v treh letih. Po tretjem odstavku 352. člena OZ odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določnem za zastaranje te obveznosti. Ker je pogodba o finančnem leasingu sklenjena med gospodarskima subjektoma, se pogodba šteje za gospodarsko pogodbo skladno z določbo drugega odstavka 13. člena OZ, v tem primeru pa se zastaranje po napotilni določbi tretjega odstavka 352. člena OZ presoja po 349. člena OZ, ki določa, da terjatve iz gospodarskih pogodb kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi s temi pogodbami, zastarajo v treh letih.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086232
KZ-1 člen 86, 86/7, 186, 186/1. ZKP člen 359, 359/3, 394, 394/1.
način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – delo v splošno korist – sodba – priznanje krivde – neupravičena proizvodnja droge v laboratoriju – konoplja
Razsežnost in trajanje proizvodnje konoplje v domači hiši, hramba z namenom prodaje 11 kg zaseženih vršičkov posušene konoplje, gojenje 16 sadik konoplje rastline ob hiši, kljub dosedanji nekaznovanosti in skrbi za mamo in sestro z zdravstvenimi težavami, nedvomno narekuje izrek zaporne kazni s prestajanjem v zavodu za prestajanje kazni zapora.
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni pravočasno navajala, da je bil poslovni prostor tožeče stranke v spornem obdobju vreden več kot 100.000,00 EUR. To dejstvo izhaja šele iz izvedenih dokazov, spričo česar takšnega predhodno nezatrjevanega dejstva s strani stranke ni mogoče upoštevati, saj izvedeni dokazi nikakor ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev.
Obdolženemu se po modificiranem obtožnem predlogu z dne 11. 10. 2016, ki je povzet v izrek prvostopnega sklepa, očita storitev kvalificirane oblike kaznivega dejanja grožnje, in sicer po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1. Ne očita se mu zgolj ustrahovanje oškodovanca M.B. z resno grožnjo, da bo napadel njegovo življenje ali telo, kar je opisano v prvem delu opisa kaznivega dejanja, temveč tudi grdo ravnanje z oškodovancem, ki se kaže v fizičnem napadu na oškodovanca, katerega posledica je bila prizadeta telesna celovitost oškodovanca v obliki udarnine glave na temenu in leve podlahti. Pri tem pa ta drugi del opisa ne vsebuje izvršitvenega dejanja, ki bi privedlo do opisanih posledic.
prekinitev postopka - sklep o nadaljevanju postopka - preuranjen sklep - tožena stranka v stečajnem postopku - izločitev terjatve v stečajnem postopku - preizkus terjatev - stečajni upravitelj
Sodišče prve stopnje je sprejelo sklep o nadaljevanju postopka, ker ima tožena stranka, ki je v stečaju, stečajnega upravitelja. Pri tem pa prezre, da je tožeča stranka to terjatev oziroma pravico izločevala v stečajnem postopku in da o tem še ni bilo odločeno s sklepom o preizkusu terjatev. Zato je sklep o nadaljevanju postopka preuranjen (301. člen ZFPPIPP).
OZ člen 349, 349/1, 356, 365, 369, 369/5, 395, 407, 1034, 1034/3.
plačilo iste obveznosti iz naslova solidarnega poroštva - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - judikatna terjatev - solidarna obveznost
V tem postopku tožnica terja plačilo iste obveznosti iz naslova njegovega solidarnega poroštva.
Z vložitvijo predloga za izvršbo zoper glavnega dolžnika 25. 2. 2011 je bilo zastaranje terjatve pretrgano tudi nasproti poroku - tožencu. Sodišče je dovolilo izvršbo s sklepom o izvršbi, ki je postal pravnomočen 23. 3. 2011. Z dne 23. 10. 2012 pravnomočnim sklepom pa je bil izvršilni postopek ustavljen. To pomeni, da je zastaranje začelo znova teči 24. 10. 2012. Do vložitve predloga za izvršbo zoper toženca 27. 2. 2015 torej ni potekel ne 10 letni zastaralni rok, ki velja za judikatno terjatev, niti splošni 3 letni zastaralni rok.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev določenih stvari - obveznost izročiti dokumentacijo - izvršba nenadomestnega dejanja
Izvršbo obveznosti izročitve dokumentacije, ki je bila dolžniku naložena z izvršilnim naslovom tako, da je sodišče dolžniku naložilo izročitev natančno navedene projektne in gradbene dokumentacije se opravi na način iz 226. člena ZIZ (dejanje, ki ga mora opraviti le dolžnik). Izvršilna sredstva so ius cogens in njihova izbira pri izterjavi nedenarnih terjatev ni v dispoziciji strank.
Pri tej izvršbi gre za izvršbo na izročitev listin, zato ne gre za premičnino v smislu 214. in 215. člena ZIZ (izročitev določenih stvari) ali 216. do 219. člena ZIZ (dobava nadomestnih stvari). Dolžnik je ta, ki mora iz svoje poslovne dokumentacije izločiti potrebne dokumente in jih predati upniku. To dejanje pa je nenadomestno. Po določbi prvega odstavka 215. člena ZIZ sodišče, če se premičnine pri dolžniku ali tretjem ne najdejo, na upnikov predlog oceni vrednost stvari in s sklepom dolžniku plačilo te vrednosti v določenem roku. Pri izročitvi poslovne dokumentacije tega instituta ni mogoče uporabiti, saj po naravi stvari ne gre za ocenljive predmete. Smiselno enako velja za dobavo nadomestnih stvari. Iz ureditve slednje izvršbe pa še izhaja, da se prvenstveno najprej opravi kritni nakup (glej 217. člen ZIZ), temu pa sledi nadomestilo vrednosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086226
ZKP člen 105, 105/2, 285c, 285c/1, 370, 370/1, 370/1-3, 370/2. KZ-1 člen 75, 75/2.
sodba na podlagi priznanja – razlogi, s katerimi se sme sodba izpodbijati – priznanje krivde – predobravnavni narok – presoja pogojev za sprejem priznanja krivde – premoženjskopravni zahtevek – odvzem premoženjske koristi
Zapis v zapisniku o predobravnavnem naroku, da je obtoženec krivdo po obtožbi priznal in da je predsednica senata s sklepom odločila, da obtoženčevo priznanje sprejme, potrjuje, da je predsednica senata presodila pogoje iz prvega odstavka 285.c člena ZKP, ta pa vključuje tudi ali je priznanje jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu.
Celo če bi se uporabljali 15. člen in naslednji ZPreZP-1 za verižni pobot št. 136/13, pa ni nobene opore v zakonskem besedilu, da bi ta učinkoval šele z izstavitvijo poročila o rezultatih (19. člen ZPreZP-1). Namen poročila o rezultatih je očitno zgolj to, da se ustvari listina, na temelju katere je mogoče opraviti knjiženje v poslovnih knjigah (tretji odstavek 19. člena ZPreZP-1). Končno ZPreZP-1 ničesar ne določa glede trenutka učinkovanja verižnega pobota. Veljati morajo torej splošna pravila, da je pogodba sklenjena, in da nastanejo na njenem temelju obveznosti po splošnih pravilih OZ.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – obstoj darila
Na pravdo je treba napotiti dediča, ki zatrjuje prejem oz. obstoj darila, kar je logično, saj se negativnih dejstev, ki bi jih sicer moral dokazati tožnik, ne da dokazovati.