OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 153, 153/1, 153/3, 212, 243.
dokazovanje – dokaz z izvedencem – strokovno znanje – dokazno breme - spoznavna kriza – padec na ledu – povrnitev nepremoženjske škode – povrnitev premoženjske škode
Sodišče brez pomoči izvedenca ne more presoditi, ali je tožnica ob padcu res utrpela zlom (kot izhaja iz prijave poškodbe pri delu oziroma druge medicinske dokumentacije) in ali je vzrok za krvavitev ter kasnejšo anksiozno depresivno motnjo res padec ali ne oziroma v kakšnem obsegu. Enako velja za ugotavljanje obsega škode. Na takšno presojo tudi ne more vplivati dejstvo, da so nekatere od listin sestavljene s strani medicinsko usposobljenih oseb. Na prvi pogled se sicer zdi, da bi sodišče lahko brez sodelovanja izvedenca presojalo vsaj zatrjevano materialno škodo, vendar tudi tega v konkretnem primeru ni moglo. Dokler (s pomočjo izvedenca) ne razreši vprašanja, kakšne posledice sploh izvirajo iz škodnega dogodka oziroma v kakšnem obsegu, tudi o višini te škode ni mogoče presojati, saj so stroški prevoza, tuja pomoč in zmanjšanje dohodka lahko posledica zdravljenja bolezni oziroma je delovna nezmožnost lahko posledica bolezni in ne zatrjevane poškodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0082751
SPZ 128, 136, 138.
pogodba o dolgoročnem posojilu - zavarovanje terjatve - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - lastništvo nepremičnine - dodatno zavarovanje - akcesornost zastavne pravice - pogodbena obveznost - kršitev pogodbenih obveznosti - večkratna zastavitev nepremičnine - vrstni red poplačila terjatev - trenutek pridobitve zastavne pravice
Sklenitev dolgoročnega posojila in njegovo zavarovanje sta dva različna pravna posla. Zmotno pa je razlogovanje, da gre za pravna posla, ki sta neodvisna drug od drugega. Namen zastavne pravice je v zavarovanju terjatve. Iz tega izhaja, da ni samostojna, temveč stranska (akcesorna) pravica, ki je v svojem obstoju vezana na obstoj zavarovane terjatve.
Družba ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti iz citirane pogodbe o dolgoročnem posojilu. Zato je pravilna presoja prvega sodišča, da zavarovanje z nepremičninami v k. o. X predstavlja dodatno zavarovanje in ne zamenjavo, kar je bil prvotni dogovor.
materialno procesno vodstvo – pravno naziranje sodišča – seznanitev stranke – sodba presenečenja
Kot je razvidno iz spisa, ne more biti nobenega dvoma, da je sodišče prve stopnje omogočilo tožeči stranki, da bi spoznala, na podlagi katerih pravno odločilnih dejstev bo odločilo. Tako je ravnalo v skladu z dolžnostjo iz 285. člena ZPP. Sodba prve stopnje zato v izpodbijanem delu za tožečo stranko ne more pomeniti presenečenja. Ker je sodišče prve stopnje omogočilo tožeči stranki, da bi lahko učinkovito izkoristila svojo pravico do izjave v postopku, pa tudi ni kršilo 22. člena Ustave RS. Sodba ne more biti presenečenje za pravdno stranko, če sodišče prve stopnje v drugem postopku sprejme na podlagi istih izvedenih dokazov kot v prvem postopku drugačno odločitev kot v prvem postopku, še zlasti, če je ravnalo po prvem odstavku 362. člena ZPP in upoštevalo napotke pritožbenega sodišča (za nadaljnje delo) v njegovem sklepu, oziroma obravnavalo vsa sporna vprašanja, na katera je pritožbeno sodišče opozorilo v svojem sklepu, s katerim je razveljavilo njegovo sodbo.
pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - zastaranje terjatve
Prav ima pritožba, da je v trenutku, ko je tožeča stranka odstopila od pogodbe, točno vedela za višino svoje terjatve v razmerju do tožene stranke, kar pa pomeni, da je najkasneje dne 4. 5. 2010 začelo teči zastaranje terjatev tožeče stranke nasproti toženi stranki. Prav ima tudi pritožba, da je med sedaj pravdnima strankama sklenjena gospodarska pogodba in zanje velja, upoštevajoč določilo prvega odstavka 349. člena OZ, tri letni zastaralni rok, ki se je tako iztekel najkasneje dne 4. 5. 2013. Prav ima pritožba, da zastaralni rok za odškodninske terjatve iz gospodarskih pogodb skladno s 352. členom OZ prav tako zastarajo v treh letih. Po tretjem odstavku 352. člena OZ odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določnem za zastaranje te obveznosti. Ker je pogodba o finančnem leasingu sklenjena med gospodarskima subjektoma, se pogodba šteje za gospodarsko pogodbo skladno z določbo drugega odstavka 13. člena OZ, v tem primeru pa se zastaranje po napotilni določbi tretjega odstavka 352. člena OZ presoja po 349. člena OZ, ki določa, da terjatve iz gospodarskih pogodb kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi s temi pogodbami, zastarajo v treh letih.
popis in cenitev pokojnikovega premoženja – opravičeni razlogi za popis in cenitev pokojnikovega premoženja – načelo ekonomičnosti
Po določilu 184. člena ZD se popis in cenitev pokojnikovega premoženja lahko opravi poleg primeroma naštetih razlogov tudi iz drugih opravičenih razlogov. Med te po oceni sodišča sodi tudi različen režim dedovanja zapuščine. Sodišče bo dodatni sklep o dedovanju v sefu hranjenega zapustnikovega premoženja namreč lahko izdalo šele, ko bo ugotovilo naravo tega premoženja. Če bo šlo za denarna sredstva, bodo ta glede na oporočna določila pripadala pritožnici kot oporočni dedinji, za morebitne druge predmete pa bo veljal režim zakonitega dedovanja.
OZ člen 587, 589, 589/4. ZPSPP člen 14, 16, 16/1, 19.
najem poslovnih prostorov - obveznost plačevanja najemnine - obveznost spremljanja stanja prostorov - odstop od pogodbe - opustitev izvedbe vzdrževalnih del - utemeljenost odstopa od pogodbe - stanje v najem danih prostorov - investicijsko vzdrževanje - obvestilo o pomanjkljivostih v najem danega prostora - poziv k sanaciji poslovnega prostora - opravljanje registrirane dejavnosti - inšpekcijski nadzor prostorov
Utemeljenost oz. neutemeljenost odstopa najemnika od pogodbe nima nobenega vpliva na njegovo obveznost plačevanja najemnin za obdobje do odstopa oz. Izpraznitve.
Četudi je dolžnost najemodajalca, da prostor vzdržuje v stanju, da ga je mogoče uporabiti za namen, določen s pogodbo, je skrb za to, da je najemodajalec s stanjem teh prostorov in potrebo po popravilih pravočasno seznanjen, na strani najemnika. Kar je tudi razumljivo, saj ima najemnik prostore v posesti in jih vsakodnevno uporablja ter je zato v položaju, ko vse pomanjkljivosti prvi lahko opazi oz. prvi zazna potrebo po popravilu. Zato je bilo napačno stališče prvostopnega sodišča, da bi morala tožeča stranka skrbno in sproti spremljati stanje v najem danih prostorov, in ugotovljene napake sama sproti odpravljati. To je sicer njena pravica, dolžnost najemodajalca, da odpravi napake, ki sodijo v investicijsko vzdrževanje, pa se aktivira šele, ko je o njih obveščen s strani najemnika.
Najemodajalec oz. lastnik prostorov, v katerih nekdo drug opravlja registrirano dejavnost, ni dolžan skrbeti za to, da nosilec dejavnosti izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dejavnosti, kot jih narekujejo pristojni upravni organi.
Najemnik torej zgolj zaradi tega, ker se najemodajalec ni odzval na njegov poziv k sanaciji poslovnega prostora, (pod predpostavko, da je ta poziv v celoti utemeljen in gre za napake, ki bi jih moral odpraviti najemodajalec), ni odvezan dolžnosti, da plačuje najemnino. Dokler pogodba velja, jo mora izpolnjevati tako, kot se glasi.
pogodba o preužitku – ničnost – ničnostni razlogi – poslovna sposobnost – načelo ekvivalence – aleatorna pogodba
Okoliščina, da je bil pokojni hudo bolan in da je bila smrt v doglednem času celo pričakovana, za kar naj bi prvi toženec vedel, na veljavnost preužitkarske pogodbe pogodbe sama po sebi ne vpliva. Pomanjkanje ekvivalence samo po sebi še ne pomeni, da je pogodba nična, zaradi hude bolezni preužitkarja stranki pogodbe nista mogli poznati ne obsega potrebne oskrbe (ki je odvisna od duševnega in telesnega stanja preužitkarja) in njenega trajanja (trenutek smrti je ob odsotnosti izrednih okoliščin vselej negotov).
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - protipravnost - ovira za izvrševanje lastninske pravice
Vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini še ne pomeni nujno protipravnega vznemirjanja, ki bi upravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag, to je, ko predstavlja dejansko oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – kaznivo dejanje – identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – zvižanje tožbenega zahtevka – izvedensko mnenje – sprememba tožbe – prilagoditev zahtevka
Nedvomno je tožnica ob isti dejanski in pravni podlagi, kot je bila zatrjevana v tožbi, spremenila tožbeni zahtevek na podlagi strokovno ovrednotene ocene škode, kot izhaja iz izvedenskega mnenja. Tožnica je lahko šele na podlagi izvedenskega mnenja postavila realen tožbeni zahtevek. Sprememba tožbe je bila torej smotrna tudi zaradi dokončne ureditve razmerja med strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP).
ZZasV-1 člen 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53. OZ člen 179.
poseg v varovano premoženje - odškodnina za prestane duševne bolečine
Kot pravilno zaključuje sodišče, je glede na določbe 45. do 53. člena ZZasV-1, ukrep zadržanja možno izvesti le, če je to v danem trenutku potrebno zaradi povzročitve protipravnega posega v varovano premoženje, za kar v obravnavanem primeru ni šlo.
Tožeča stranka ni ustrezno individualizirala terjatve, ki jo uveljavlja. Tožnik mora namreč v tožbi (oziroma v vlogi, vloženi po razveljavitvi sklepa o izvršbi) navesti toliko pravotvornih dejstev, da je omogočena jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov. Navesti mora torej predvsem historični dogodek, iz katerega izvaja upravičenje, ki ga uveljavlja s tožbo. Če sodišče odloča o zahtevku, ne da bi bila terjatev ustrezno individualizirana, so objektivne meje pravnomočnosti izdane sodbe nejasne.
denarna kazen – zloraba pravice – procesne pravice – pomanjkljivi razlogi
Ker je sodišče prve stopnje priznalo predlagateljici, da ima pravico do prekinitve postopka in jo napotilo na pravdo za ugotavljanje izključne lastninske pravice na nepremičnini, ni mogoče trditi, da je z ugovorom neobstoja solastninskih deležev nasprotnih udeležencev zlorabila procesne pravice. Pri tem ni pomembno, da je to storila po sedmih letih za svojim sicer priznanjem nespornih dejstev obstoja solastninskih deležev.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev določenih stvari - obveznost izročiti dokumentacijo - izvršba nenadomestnega dejanja
Izvršbo obveznosti izročitve dokumentacije, ki je bila dolžniku naložena z izvršilnim naslovom tako, da je sodišče dolžniku naložilo izročitev natančno navedene projektne in gradbene dokumentacije se opravi na način iz 226. člena ZIZ (dejanje, ki ga mora opraviti le dolžnik). Izvršilna sredstva so ius cogens in njihova izbira pri izterjavi nedenarnih terjatev ni v dispoziciji strank.
Pri tej izvršbi gre za izvršbo na izročitev listin, zato ne gre za premičnino v smislu 214. in 215. člena ZIZ (izročitev določenih stvari) ali 216. do 219. člena ZIZ (dobava nadomestnih stvari). Dolžnik je ta, ki mora iz svoje poslovne dokumentacije izločiti potrebne dokumente in jih predati upniku. To dejanje pa je nenadomestno. Po določbi prvega odstavka 215. člena ZIZ sodišče, če se premičnine pri dolžniku ali tretjem ne najdejo, na upnikov predlog oceni vrednost stvari in s sklepom dolžniku plačilo te vrednosti v določenem roku. Pri izročitvi poslovne dokumentacije tega instituta ni mogoče uporabiti, saj po naravi stvari ne gre za ocenljive predmete. Smiselno enako velja za dobavo nadomestnih stvari. Iz ureditve slednje izvršbe pa še izhaja, da se prvenstveno najprej opravi kritni nakup (glej 217. člen ZIZ), temu pa sledi nadomestilo vrednosti.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/4, 399/4-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - nesorazmernost med posojilom in višino plače - sklepčnost ugovora
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno presojalo nesorazmernost iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP glede na časovni trenutek začetka stečajnega postopka.
Šele primerjava mesečne plače dolžnice z mesečnim obrokom vračila posojila upniku pred začetkom stečajnega postopka bi v konkretnem primeru pokazala, ali so bile prevzete obveznosti nesorazmerne premoženjskemu položaju dolžnice.
Ker upnik trditev o plači in višini plače dolžnice v ugovoru sploh ni podal, ni pa tudi izkazal, da je dal dolžnici posojilo, ne da bi vedel, da prejema plačo iz redne zaposlitve, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je nesklepčen ugovor upnika proti odpustu obveznosti zavrnilo.
Obdolženemu se po modificiranem obtožnem predlogu z dne 11. 10. 2016, ki je povzet v izrek prvostopnega sklepa, očita storitev kvalificirane oblike kaznivega dejanja grožnje, in sicer po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1. Ne očita se mu zgolj ustrahovanje oškodovanca M.B. z resno grožnjo, da bo napadel njegovo življenje ali telo, kar je opisano v prvem delu opisa kaznivega dejanja, temveč tudi grdo ravnanje z oškodovancem, ki se kaže v fizičnem napadu na oškodovanca, katerega posledica je bila prizadeta telesna celovitost oškodovanca v obliki udarnine glave na temenu in leve podlahti. Pri tem pa ta drugi del opisa ne vsebuje izvršitvenega dejanja, ki bi privedlo do opisanih posledic.
stroški postopka – opredeljena zahteva za povrnitev stroškov postopka – pavšalna zahteva po povrnitvi stroškov postopka
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da se je tožnik z izjavo na zadnjem naroku za glavno obravnavo odpovedal vsem zahtevanim stroškom. Izjavo, da stroškov ne priglaša, je tako potrebno razumeti tako, da se izjava nanaša zgolj na stroške zadnjega naroka in ne na celotne stroške v postopku, ki so bili zahtevani pravočasno (v predlogu za izvršbo in pripravljalnih vlogah).
Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. To pomeni, da mora zahtevani strošek precizirati tako, da je ta tudi zneskovno določen ali vsaj določljiv. V konkretnem primeru tožnik s pavšalno zahtevo povrnitve materialnih stroškov v nedoločeni višini (skupaj z nagrado v skupni višini 50 oziroma 20 EUR) ne more uspeti, saj iz njegove zahteve ni razvidno, za katere materialne stroške gre in kolikšni so.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pričakovana lastninska pravica - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - jamčevanje za pravne napake
V tem postopku sta odločilni dve dejanski ugotovitvi: (1) tožeča stranka je v celoti izpolnila svojo obveznost po pogodbi (plačilo kupnine), in (2) tožena stranka je tožeči sicer izročila zemljiškoknjižno dovolilo, ki pa pred začetkom stečaja nad toženo stranko ni bilo overjeno. Prva ugotovitev pomeni, da ne gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, druga pa, da tožeča stranka v trenutku začetka stečaja ni razpolagala z veljavnim zemljiškoknjižnim dovolilom. Vpis v zemljiško knjigo med strankama pogodbe nima več absolutnega učinka, vendar to velja le v primeru, da je prodajalec kupcu že izstavil veljavno zemljiškoknjižno dovoljenje. V takem primeru je kupec s prevzemom dovolila pridobil tako imenovano pričakovano lastninsko pravico in je njegov položaj v razmerju do prodajalca in njegovih upnikov varovan.
Posledica dejstva, da ne gre za vzajemno neizpolnjeno pogodbo, pa je naslednja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imela tožeča stranka v trenutku začetka stečaja do tožene stranke le nedenarno terjatev na izstavitev dovolila in na izročitev bremen proste nepremičnine. Po določbi 253. člena ZFPPIPP se taka terjatev pretvori v denarno in je bil zato zahtevek na izstavitev dovolila in izbris hipotek pravilno zavrnjen.
Nobenega dvoma ni bilo, da je tožnik pridobil pravico do plačila provizije (v višini 10% od prejete kupnine) takrat, ko je tretja oseba opravila svojo plačilno obveznost iz posla, pri katerem je kot trgovski zastopnik sodeloval tožnik (tretji odstavek 825. člena OZ).
Zahtevki iz garancije in zahtevki iz naslova jamčevanja za napake niso eni in isti zahtevki. Za uveljavljanje enih in drugih veljajo različne predpostavke in (predvsem) različni roki. Ker je pogosto mogoče uveljavljanje tako enih kot drugih, pa je odločitev o tem, kaj bo zahteval, stvar upravičenca.
Napake v solidnosti gradnje obsegajo napake na vseh tistih (vitalnih) delih zgradbe, ki bi morali opravljati svojo funkcijo (vsaj) 10 let po izgradnji, ne da bi se začele kazati napake zaradi običajne dotrajanosti oziroma zaradi uporabe objekta. Gre torej za napake na vseh delih objekta, ki omogočajo, da ta normalno opravlja svojo funkcijo prostora za bivanje oziroma opravljanje dejavnosti.
OZ v 640. členu določa, da se v primeru, ko naročnik zahteva znižanje plačila zaradi napak na stvari, le-to zniža v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Sodišče z znanjem, potrebnim za izračun manjvrednosti, ne razpolaga, podlage za to, na kakšen način je manjvrednost treba izračunati, pa ne daje niti zakon. Sodišče prve stopnje je zato v zvezi s tem utemeljeno sledilo mnenju izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0086066
OZ člen 198. ZPP člen 214, 286, 311, 337. SPZ člen 66.
uporabnina - skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - prikrajšanje - onemogočanje souporabe - nedovoljene pritožbene novote - prekluzija - zapadlost
Toženčevo izpostavljanje, da sam živi v vikendu šele od avgusta leta 2013 dalje, za odločitev o tožbenem zahtevku ni bistveno. Ker slednji trditev tožnice, da ji je kot solastnici v celotnem (s tožbo zajetem) obdobju souporabo (soposest) vikenda onemogočil, v postopku na prvi stopnji nikoli ni ustrezno prerekal, okoliščina, za kakšen namen točno je tega v relevantnem obdobju uporabljal, ni odločilna.
Tožnici je moč uporabnino za vikend in leseno lopo (v mesečni višini, ki jo ugotavlja sodišče prve stopnje) prisoditi le glede zneskov, ki so zapadli do konca glavne obravnave. Kar je iz naslova uporabnine za omenjeni bivalni vikend in leseno lopo tožnica zahtevala po tem datumu, pa je treba kot neutemeljeno zavrniti.