Nobenega dvoma ni bilo, da je tožnik pridobil pravico do plačila provizije (v višini 10% od prejete kupnine) takrat, ko je tretja oseba opravila svojo plačilno obveznost iz posla, pri katerem je kot trgovski zastopnik sodeloval tožnik (tretji odstavek 825. člena OZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023460
KZ-1 člen 173, 173/3. ZKP člen 169, 169/1,148, 148/2.
spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let - zahteva za preiskavo - obstoj utemeljenega suma - mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja
Za pravilno oceno možnosti obstoja spolne zlorabe je potrebno upoštevati celotno oškodovankino funkcioniranje, ki je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča objektivni pokazatelj morebitne spolne zlorabe.
OZ člen 587, 589, 589/4. ZPSPP člen 14, 16, 16/1, 19.
najem poslovnih prostorov - obveznost plačevanja najemnine - obveznost spremljanja stanja prostorov - odstop od pogodbe - opustitev izvedbe vzdrževalnih del - utemeljenost odstopa od pogodbe - stanje v najem danih prostorov - investicijsko vzdrževanje - obvestilo o pomanjkljivostih v najem danega prostora - poziv k sanaciji poslovnega prostora - opravljanje registrirane dejavnosti - inšpekcijski nadzor prostorov
Utemeljenost oz. neutemeljenost odstopa najemnika od pogodbe nima nobenega vpliva na njegovo obveznost plačevanja najemnin za obdobje do odstopa oz. Izpraznitve.
Četudi je dolžnost najemodajalca, da prostor vzdržuje v stanju, da ga je mogoče uporabiti za namen, določen s pogodbo, je skrb za to, da je najemodajalec s stanjem teh prostorov in potrebo po popravilih pravočasno seznanjen, na strani najemnika. Kar je tudi razumljivo, saj ima najemnik prostore v posesti in jih vsakodnevno uporablja ter je zato v položaju, ko vse pomanjkljivosti prvi lahko opazi oz. prvi zazna potrebo po popravilu. Zato je bilo napačno stališče prvostopnega sodišča, da bi morala tožeča stranka skrbno in sproti spremljati stanje v najem danih prostorov, in ugotovljene napake sama sproti odpravljati. To je sicer njena pravica, dolžnost najemodajalca, da odpravi napake, ki sodijo v investicijsko vzdrževanje, pa se aktivira šele, ko je o njih obveščen s strani najemnika.
Najemodajalec oz. lastnik prostorov, v katerih nekdo drug opravlja registrirano dejavnost, ni dolžan skrbeti za to, da nosilec dejavnosti izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dejavnosti, kot jih narekujejo pristojni upravni organi.
Najemnik torej zgolj zaradi tega, ker se najemodajalec ni odzval na njegov poziv k sanaciji poslovnega prostora, (pod predpostavko, da je ta poziv v celoti utemeljen in gre za napake, ki bi jih moral odpraviti najemodajalec), ni odvezan dolžnosti, da plačuje najemnino. Dokler pogodba velja, jo mora izpolnjevati tako, kot se glasi.
popis in cenitev pokojnikovega premoženja – opravičeni razlogi za popis in cenitev pokojnikovega premoženja – načelo ekonomičnosti
Po določilu 184. člena ZD se popis in cenitev pokojnikovega premoženja lahko opravi poleg primeroma naštetih razlogov tudi iz drugih opravičenih razlogov. Med te po oceni sodišča sodi tudi različen režim dedovanja zapuščine. Sodišče bo dodatni sklep o dedovanju v sefu hranjenega zapustnikovega premoženja namreč lahko izdalo šele, ko bo ugotovilo naravo tega premoženja. Če bo šlo za denarna sredstva, bodo ta glede na oporočna določila pripadala pritožnici kot oporočni dedinji, za morebitne druge predmete pa bo veljal režim zakonitega dedovanja.
Tožeča stranka ni podala substanciranih trditev o tem, da je toženec v okviru relevantnega trga poleg sodelovanja znotraj Zavoda A sodeloval tudi kot fizična oseba. Tožeča stranka namreč niti po pozivu sodišča prve stopnje na individualizacijo konkretnih ravnanj, s katerimi naj bi toženec kot fizična oseba nelojalno konkuriral tožeči stranki, oziroma s katerimi naj bi kršil njeno blagovno znamko, tega ni storila. To pomeni, da ni zmogla trditvenega bremena, da je toženec na trgu nastopal kot „podjetje“. Dejanj nelojalne konkurence pa ne morejo storiti fizične osebe, ki samostojno ne opravljajo gospodarske dejavnosti.
prekinitev postopka - sklep o nadaljevanju postopka - preuranjen sklep - tožena stranka v stečajnem postopku - izločitev terjatve v stečajnem postopku - preizkus terjatev - stečajni upravitelj
Sodišče prve stopnje je sprejelo sklep o nadaljevanju postopka, ker ima tožena stranka, ki je v stečaju, stečajnega upravitelja. Pri tem pa prezre, da je tožeča stranka to terjatev oziroma pravico izločevala v stečajnem postopku in da o tem še ni bilo odločeno s sklepom o preizkusu terjatev. Zato je sklep o nadaljevanju postopka preuranjen (301. člen ZFPPIPP).
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/4, 399/4-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - nesorazmernost med posojilom in višino plače - sklepčnost ugovora
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno presojalo nesorazmernost iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP glede na časovni trenutek začetka stečajnega postopka.
Šele primerjava mesečne plače dolžnice z mesečnim obrokom vračila posojila upniku pred začetkom stečajnega postopka bi v konkretnem primeru pokazala, ali so bile prevzete obveznosti nesorazmerne premoženjskemu položaju dolžnice.
Ker upnik trditev o plači in višini plače dolžnice v ugovoru sploh ni podal, ni pa tudi izkazal, da je dal dolžnici posojilo, ne da bi vedel, da prejema plačo iz redne zaposlitve, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je nesklepčen ugovor upnika proti odpustu obveznosti zavrnilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086226
ZKP člen 105, 105/2, 285c, 285c/1, 370, 370/1, 370/1-3, 370/2. KZ-1 člen 75, 75/2.
sodba na podlagi priznanja – razlogi, s katerimi se sme sodba izpodbijati – priznanje krivde – predobravnavni narok – presoja pogojev za sprejem priznanja krivde – premoženjskopravni zahtevek – odvzem premoženjske koristi
Zapis v zapisniku o predobravnavnem naroku, da je obtoženec krivdo po obtožbi priznal in da je predsednica senata s sklepom odločila, da obtoženčevo priznanje sprejme, potrjuje, da je predsednica senata presodila pogoje iz prvega odstavka 285.c člena ZKP, ta pa vključuje tudi ali je priznanje jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu.
konkretiziranost pritožbe - kontradiktornost pritožbenega postopka - učinki pogodbe, ki jo sklene neupravičena oseba - konkludentno ravnanje zastopanega
Pritožbeno sodišče ni tisto, ki bi si moralo samo iskati navedbe iz pritožbe zoper prejšnjo sodbo, ki naj bi jih upoštevalo, saj takšnih pooblastil nima in jih ne more imeti, ker bi s tem prekršilo načelo kontradiktornosti v postopku, saj nasprotna stranka, ki ima pravico do odgovora na pritožbo, ne more vedeti, katere pritožbene navedbe bo pritožbeno sodišče upoštevalo in se glede njih ne more izjasniti. Prav zato mora pritožba biti konkretizirana, s čimer se omogoči nasprotni stranki konkretno izjasnitev o pritožbenih navedbah, pritožbeno sodišče pa nato odloča o konkretnih izjavah strank v postopku. Zgolj pavšalne pritožbene navedbe, kar sklicevanje na pritožbo, o kateri je že bilo odločeno, so, ne morejo biti predmet odločanja pritožbenega sodišča. Drži, da pogodba, ki jo sklene „falsus procurator“, ne zavezuje neupravičeno zastopanega, če je ta ne odobri. Toda voljo za odobritev posla ni nujno, da je podana z izrecno izjavo zastopanega, temveč lahko to voljo zastopani izrazi s konkludentnim ravnanjem, tako da od nasprotne stranke zahteva, da izpolnitev po pogodbi opravi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da do zaključka del tožena stranka ni nikoli izpostavljala, da je pogodba ne zavezuje, ker jo je sklenila neupravičena oseba in ko je temu tako, potem je v takšni situaciji edino pravilen materialno pravni zaključek, da je gradbena pogodba bila odobrena s strani tožene stranke s konkludentnim ravnanjem in zato se šteje za sklenjeno in veljavno.
ZPP člen 116, 116/1, 145, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 42.
vrnitev v prejšnje stanje – nepravilna vročitev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sodbe – sprememba naslova – pritrditev pisanja na sodno desko
Če stranka do vročitve odločbe sodišča druge stopnje spremeni svoj naslov, ga mora takoj sporočiti sodišču, sicer se vse nadaljnje vročitve v pravdi zanjo opravljajo s pritrditvijo sodnega pisanja na sodno desko.
zavarovanje terjatev - izdaja začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - namen izdaje začasne odredbe - neznatna škoda
Namen izdaje začasne odredbe je varstvo upnika pred ravnanjem dolžnika, s katerim bi slednji v času sodnega postopka lahko preprečil možnost kasnejše izpolnitve pravnomočne odločbe.
Kaznivo dejanje neplačevanja preživnine po 194. členu KZ-1 inkriminira zgolj storilčevo ravnanje po trenutku izvršljivosti izvršilnega naslova, v katerem je določena višina preživninske obveznosti.
ZPP člen 17, 17/2, 183, 183/2. Uredba št. 1215/2012 člen 25.
sporazum o pristojnosti – mednarodna pristojnost – spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – nasprotna tožba – pravica do izjave
Toženi stranki se je očitala kršitev pogodbe o ekskluzivnem zastopanju. V tej pogodbi sta se stranki sporazumeli o pristojnosti italijanskega sodišča. Tak dogovor ima po določbi člena 25 Uredbe št. 1215/2012 za posledico izključno pristojnost italijanskega sodišča, torej tudi v primeru, da je tožba vložena kot nasprotna tožba in ne glede na to, ali so terjatve medsebojno povezane ali ne in bi jih bilo morda smotrno obravnavati skupaj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085203
ZFPPod člen 5, 7, 7/1, 12, 12/2, 19, 19/1, 19/2. ZFPPIPP člen 12, 12/2, 19, 19/1, 19/1-2. OZ člen 352, 352/1, 352/2. ZPPSL člen 2, 2/1. ZPP člen 212, 227, 285.
odškodninska odgovornost uprave po ZFPPod - predpostavke - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - opustitev predloga za začetek ustreznega postopka - nelikvidnost - protipravnost - vzročna zveza - domneva vzročne zveze - škoda - domneva višine škode - materialno procesno vodstvo
Škoda, ki nastane upnikom, je v tem, da v stečajnem postopku niso dosegli polnega poplačila terjatev iz stečajne mase. Nastanek te škode pa pred začetkom stečajnega postopka že pojmovno ni mogoč.
Domnevo vzročne zveze člani uprave izpodbijejo s tem, da dokažejo, da vzrok za škodo niso protipravna ravnanja uprave iz prvega odstavka 19. člena ZFPPod, temveč da je škoda nastala zaradi drugih vzrokov, ki jih uprava ni mogla preprečiti niti se izogniti njihovim škodljivim posledicam. Kasneje imenovana uprava pa za protipravna ravnanja prejšnje uprave ne odgovarja.
pogodba o preužitku – ničnost – ničnostni razlogi – poslovna sposobnost – načelo ekvivalence – aleatorna pogodba
Okoliščina, da je bil pokojni hudo bolan in da je bila smrt v doglednem času celo pričakovana, za kar naj bi prvi toženec vedel, na veljavnost preužitkarske pogodbe pogodbe sama po sebi ne vpliva. Pomanjkanje ekvivalence samo po sebi še ne pomeni, da je pogodba nična, zaradi hude bolezni preužitkarja stranki pogodbe nista mogli poznati ne obsega potrebne oskrbe (ki je odvisna od duševnega in telesnega stanja preužitkarja) in njenega trajanja (trenutek smrti je ob odsotnosti izrednih okoliščin vselej negotov).
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - protipravnost - ovira za izvrševanje lastninske pravice
Vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini še ne pomeni nujno protipravnega vznemirjanja, ki bi upravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag, to je, ko predstavlja dejansko oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – kaznivo dejanje – identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – zvižanje tožbenega zahtevka – izvedensko mnenje – sprememba tožbe – prilagoditev zahtevka
Nedvomno je tožnica ob isti dejanski in pravni podlagi, kot je bila zatrjevana v tožbi, spremenila tožbeni zahtevek na podlagi strokovno ovrednotene ocene škode, kot izhaja iz izvedenskega mnenja. Tožnica je lahko šele na podlagi izvedenskega mnenja postavila realen tožbeni zahtevek. Sprememba tožbe je bila torej smotrna tudi zaradi dokončne ureditve razmerja med strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP).
ZFPPIPP člen 327, 327/1, 327/4, 342, 342/1, 342/1-1, 342/3, 342/3, 343, 343/4, 345, 345/2, 371, 371/1. ZZK-1 člen 115, 115/3.
sklep o prodaji – prodaja premoženja stečajnega dolžnika kot poslovne celote – posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – neusklajenost katastrskega in zemljiškoknjižnega stanja – združitev parcel – ocena vrednosti premoženja – cenitev posameznih delov poslovne celote – varstvo kupca – poočitve glede nepremičnin – vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota – terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase
Ker je vsebina zemljiške knjige vpis vseh podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, ki so pomembna za pravni promet z nepremičninami, je zemljiška knjiga kot javna knjiga pomemben dejavnik varstva pravnega prometa z nepremičninami. Zato je za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ki ga sestavljajo nepremičnine, relevanten podatek o sestavinah tega premoženja, kot ta izhaja iz zemljiške knjige. Dejstvo, da je z odločbo GU prišlo pri 47 parcelah do združitve z drugimi nepremičninami, je zato lahko relevanten podatek za seznanitev kupca, kaj v naravi predstavlja po zemljiškoknjižnem stanju prodajano premoženje. Sklep o prodaji bo torej moral imeti podatke o prodajanem premoženju, kot so ti vpisani v zemljiški knjigi.
Pogoji dopustnosti poočitve združitve nepremičnin so predvideni prav zaradi ohranitve enakega položaja dosedanjih imetnikov vpisanih pravic.
Pravnega položaja imetnikov v zemljiški knjigi vpisanih pravic odločba GU ne more spreminjati, ne da bi bila zagotovljena ohranitev njihovega položaja.
V kolikšnem delu vrednosti obstoječih parcel po združitvi participirajo združene oziroma pridružene parcele, je za upnike, ki imajo ločitveno pravico na pridruženih parcelah, pomemben podatek za presojo, kakšno mnenje bodo podali glede predlagane prodaje. Brez tega podatka bi bila ločitvenemu upniku le formalno zagotovljena in izvotljena pravica do podaje mnenja o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice po 345. členu ZFPPIPP, saj je z njegovega vidika tako pomanjkljiva ocena vrednosti premoženja vsebinsko prazna.