• Najdi
  • <<
  • <
  • 20
  • od 40
  • >
  • >>
  • 381.
    VSK Sodba I Cp 144/2017
    15.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSK00021760
    SZ-1 člen 10, 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 104, 104/1.
    pogoji za odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog - odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - neplačilo najemnine in stroškov - izjemne okoliščine, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe - odpust obveznosti v osebnem stečaju
    Da v obravnavanem primeru ne gre za izjemne okoliščine v smislu 10. člena SZ-1 potrjuje tudi dejstvo, da ni zatrjevan in ugotovljen noben dogodek oz. okoliščina od katere bi lahko tekel 30 dnevni rok, potreben za ugotavljanje ali so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 104. člena SZ-1.

    Za presojo utemeljenosti zahtevka je treba presojati, ali so bili pogoji za odpoved najemne pogodbe in izselitev izpolnjeni na dan vložitve tožbe. Zato je napačen zaključek sodišča, da ni več pogojev za krivdni odpovedni razlog neplačila najemnin po 4. točki prvega odstavka 103. člena SZ-1, ker iz sklepa Okrožnega sodišča v Kopru St z dne 11.11.2016 izhaja, da so bile toženki odpuščene obveznosti za vse terjatve upnikov.
  • 382.
    VSL sodba I Cp 2871/2016
    15.3.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086769
    ZPP člen 151, 151/2, 163, 163/2.
    stroški postopka – opredeljena zahteva za povrnitev stroškov postopka – pavšalna zahteva po povrnitvi stroškov postopka
    Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da se je tožnik z izjavo na zadnjem naroku za glavno obravnavo odpovedal vsem zahtevanim stroškom. Izjavo, da stroškov ne priglaša, je tako potrebno razumeti tako, da se izjava nanaša zgolj na stroške zadnjega naroka in ne na celotne stroške v postopku, ki so bili zahtevani pravočasno (v predlogu za izvršbo in pripravljalnih vlogah).

    Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. To pomeni, da mora zahtevani strošek precizirati tako, da je ta tudi zneskovno določen ali vsaj določljiv. V konkretnem primeru tožnik s pavšalno zahtevo povrnitve materialnih stroškov v nedoločeni višini (skupaj z nagrado v skupni višini 50 oziroma 20 EUR) ne more uspeti, saj iz njegove zahteve ni razvidno, za katere materialne stroške gre in kolikšni so.
  • 383.
    VSC sklep Cpg 53/2017
    15.3.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0004792
    ZPP člen 142, 142/4, 496, 496/3.
    napoved pritožbe - procesna predpostavka - pravočasnost napovedi pritožbe
    Ker je glede na cit. zakonske določbe napoved pritožbe procesna predpostavka, pravdna stranka pa ne napove pritožbe v določenem (oziroma predpisanem (8 dnevnem roku)) po prejemu sodbe prve stopnje iz prvega odstavka 496. člena ZPP, je pritožba zoper sodbo prve stopnje iz četrtega odstavka 496. člena ZPP (sodbo s popolno oziroma polno obrazložitvijo) nedovoljena. Vložila jo je namreč oseba, ki ni imela te pravice (četrti odstavek 343. člena ZPP).

    Ker je napoved pritožbe tožene stranke prepozna, je njena pritožba zoper sodbo prve stopnje iz četrtega odstavka 496. člena ZPP nedovoljena.
  • 384.
    VSL sodba I Cpg 748/2016
    15.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0087228
    ZPP člen 212. OZ člen 921, 946.
    dokazna pravila - začetek učinkovanja zavarovanja - informativni dokaz - vezanost sodišča na trditveno podlago spora – vinkulacija – odstop od zavarovalne pogodbe – zavrnitev dokaznega predloga
    Slovensko procesno pravo ne pozna dokaznih pravil.

    Sodišče prve stopnje je zavrnitev dokaza pravilno obrazložilo (še) s tem, da tožeča stranka ni konkretno (časovno) opredelila, kaj bi zaslišanje priče doprineslo k razjasnitvi dejanskega stanja glede zatrjevanih zahtev toženke o vinkuliranju police v spornem obdobju, saj bi šlo za informativni dokaz, ki ni dovoljen.
  • 385.
    VSL sklep III Ip 761/2017
    15.3.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0053538
    ZIZ člen 214, 215, 216, 226.
    izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev določenih stvari - obveznost izročiti dokumentacijo - izvršba nenadomestnega dejanja
    Izvršbo obveznosti izročitve dokumentacije, ki je bila dolžniku naložena z izvršilnim naslovom tako, da je sodišče dolžniku naložilo izročitev natančno navedene projektne in gradbene dokumentacije se opravi na način iz 226. člena ZIZ (dejanje, ki ga mora opraviti le dolžnik). Izvršilna sredstva so ius cogens in njihova izbira pri izterjavi nedenarnih terjatev ni v dispoziciji strank.

    Pri tej izvršbi gre za izvršbo na izročitev listin, zato ne gre za premičnino v smislu 214. in 215. člena ZIZ (izročitev določenih stvari) ali 216. do 219. člena ZIZ (dobava nadomestnih stvari). Dolžnik je ta, ki mora iz svoje poslovne dokumentacije izločiti potrebne dokumente in jih predati upniku. To dejanje pa je nenadomestno. Po določbi prvega odstavka 215. člena ZIZ sodišče, če se premičnine pri dolžniku ali tretjem ne najdejo, na upnikov predlog oceni vrednost stvari in s sklepom dolžniku plačilo te vrednosti v določenem roku. Pri izročitvi poslovne dokumentacije tega instituta ni mogoče uporabiti, saj po naravi stvari ne gre za ocenljive predmete. Smiselno enako velja za dobavo nadomestnih stvari. Iz ureditve slednje izvršbe pa še izhaja, da se prvenstveno najprej opravi kritni nakup (glej 217. člen ZIZ), temu pa sledi nadomestilo vrednosti.
  • 386.
    VSM sklep IV Kp 2756/2014
    15.3.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM0023468
    KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
    kaznivo dejanje grožnje - nerazumljivost opisa kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
    Obdolženemu se po modificiranem obtožnem predlogu z dne 11. 10. 2016, ki je povzet v izrek prvostopnega sklepa, očita storitev kvalificirane oblike kaznivega dejanja grožnje, in sicer po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1. Ne očita se mu zgolj ustrahovanje oškodovanca M.B. z resno grožnjo, da bo napadel njegovo življenje ali telo, kar je opisano v prvem delu opisa kaznivega dejanja, temveč tudi grdo ravnanje z oškodovancem, ki se kaže v fizičnem napadu na oškodovanca, katerega posledica je bila prizadeta telesna celovitost oškodovanca v obliki udarnine glave na temenu in leve podlahti. Pri tem pa ta drugi del opisa ne vsebuje izvršitvenega dejanja, ki bi privedlo do opisanih posledic.
  • 387.
    VSL sodba in sklep I Cpg 209/2016
    15.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0085189
    OZ člen 18, 18/1, 58. ZPP člen 217, 218, 343, 343/4.
    pogodba o finančnem leasingu – sklenitev pogodbe – neobvezna obličnost pogodbe – soglasje volj – izpolnjevanje pogodbe – konkludentna ravnanja – konvalidacija pogodbe – neizvedba nepotrebnih dokazov
    Že na podlagi ugotovitev, ki jih v zvezi z navedenim obsegom realizacije obeh strank prvotožena stranka pritožbeno ne izpodbija, je prvostopenjsko sodišče imelo razlog za sklepanje, da je bila Pogodba o finančnem leasingu med tožečo stranko in prvotoženo stranko sklenjena in da je prišlo do soglasja volj med pogodbenima strankama za njeno sklenitev. Soglasje volj za sklenitev pogodbe se ne izraža le s pisno sestavljeno in podpisano pogodbo, pač pa po prvem odstavku 18. člena OZ tudi s konkludentnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da volja obstoji.

    Ker je prvostopenjsko sodišče glede sklenitve leasing pogodbe razpolagalo z zadostno listinsko dokumentacijo, zlasti glede s strani tožeče stranke celotne, s strani prvotožene stranke pa pretežne izpolnitve leasing pogodbe, tudi ni bilo dolžno slediti dokaznemu predlogu prvotožene stranke po zaslišanju zakonitega zastopnika prvotožene stranke o (ne)sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu. Pritožnica namreč nesklenitev pogodbe tako v pritožbenem, kot v prvostopenjskem postopku neutemeljeno povezuje s podpisom pogodbe.

    Sodišče ni dolžno izvesti dokazov, s katerimi bi se ugotavljala dejstva, ki niso pravno relevantna.
  • 388.
    VSL sklep I Cp 563/2017
    15.3.2017
    ZAVAROVANJE TERJATEV - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0082712
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. OZ člen 132, 179, 183.
    začasna odredba - regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - tehtanje pravic - svoboda izražanja - čast in dobro ime - obstoj verjetnosti nastanka nenadomestljive škode - varovane pravice stranke - škoda - denarna odškodnina pravni osebi
    Glede na to, da predlagana začasna odredba spada v sklop t.i. regulacijskih začasnih odredb, je treba v luči odločbe Ustavnega sodišča Up-275/1998, po kateri je regulacijska začasna odredba omejena le na nujne in ustavno upravičene primere, tolmačiti pojem nenadomestljive škode restriktivno ter tehtati interes nasprotne stranke. Predvsem se ne sme zanemariti vpliv začasne odredbe na toženkino svobodo izražanja, ki bi bila zaradi take izdane začasne odredbe močno okrnjena. Pravici do sodnega varstva zaradi posega v ugled in dobro ime je nasproti pravica do svobode izražanja, na katero se veže pravica javnosti do obveščenosti. Glede na to, da bi se s predlagano regulacijsko začasno odredbo začasno uredilo sporno razmerje, bi dali določeni ustavni pravici prednost že v fazi postopka, ko se odloča s stopnjo verjetnosti. Zato je treba poleg obstoja verjetnosti nastanka nenadomestljive škode ugotoviti (tudi) predvsem težo posega v ustavno varovane pravice tožeče in tožene stranke.
  • 389.
    VSK sodba Cpg 293/2016
    15.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0007130
    OZ člen 106, 111, 111/2, 300, 300/1.
    upniška zamuda - odstop od pogodbe
    Upnik preide v zamudo le tedaj, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči (prvi odstavek 300. člena OZ). Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi prepričljivo obrazložilo, zakaj v obravnavanem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za upniško zamudo. V tej zvezi je sodišče prve stopnje najprej (nesporno) ugotovilo, da je toženka tožnico z dopisom z dne 25.6.2013 pozvala, da prevzame manjkajoče število (sicer plačanih s strani tožeče stranke) armaturnih košev (14 kosov pilotov dolžine 4,5 m in dva kosa pilota dolžine 12 m), vendar pa sta se pravdni stranki nato dogovorili (kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje), da bo vsaka od njiju (medtem, ko bo ostalo omenjeno blago v hrambi v delavnici oz. skladišču tožene stranke) skušala odvečne koše (z vidika tožeče stranke) prodati naprej. Ključno je, da je tožeča stranka uspela dokazati, da do januarja 2014 ni šlo za to, da košev brez utemeljenega razloga ni hotela prevzeti.
  • 390.
    VSM sklep IV Kp 45563/2014
    15.3.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM0023474
    ZKP člen 129a, 129a/3, 371, 371/1, 371/1-11.
    zavrženje predloga za alternativno prestajanje zaporne kazni - očitno neutemeljen predlog - presoja razlogov - razlogi sami s sabo v nasprotju
    V kolikor je prvostopno sodišče menilo, da gre za očitno neutemeljen predlog, kot bi to bilo razbrati tudi iz izreka izpodbijanega sklepa, potem ni bilo podlage za ocenjevanje okoliščin načina storitve in obsojenčevega odnosa do oškodovancev in nastale škode, prav tako pa tudi ne za sprejemanje zaključkov v smeri ali bi bil z alternativnim načinom izvršitve zaporne kazni pri obsojencu dosežen namen kaznovanja.
  • 391.
    VSL sodba in sklep I Cp 2349/2016
    15.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080289
    ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2. ZPP člen 189, 196, 274, 274/1, 354, 354/2.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – darilna pogodba med zakoncema – skupno premoženje – posebno premoženje – zavrženje nasprotne tožbe – litispendenca – pravna korist – navadno sosporništvo
    Četudi bi držalo, da je bil prispevek toženke pri pridobitvi skupnega premoženja večji od prispevka njenega moža, to še vedno ne pomeni, da sporno premoženje predstavlja njeno posebno premoženje, da je njegova izključna lastnica. Gre za skupno premoženje zakoncev.
  • 392.
    VSL sklep Cst 122/2017
    15.3.2017
    STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL0072631
    ZFPPIPP člen 327, 327/1, 327/4, 342, 342/1, 342/1-1, 342/3, 342/3, 343, 343/4, 345, 345/2, 371, 371/1. ZZK-1 člen 115, 115/3.
    sklep o prodaji – prodaja premoženja stečajnega dolžnika kot poslovne celote – posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – neusklajenost katastrskega in zemljiškoknjižnega stanja – združitev parcel – ocena vrednosti premoženja – cenitev posameznih delov poslovne celote – varstvo kupca – poočitve glede nepremičnin – vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota – terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase
    Ker je vsebina zemljiške knjige vpis vseh podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, ki so pomembna za pravni promet z nepremičninami, je zemljiška knjiga kot javna knjiga pomemben dejavnik varstva pravnega prometa z nepremičninami. Zato je za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ki ga sestavljajo nepremičnine, relevanten podatek o sestavinah tega premoženja, kot ta izhaja iz zemljiške knjige. Dejstvo, da je z odločbo GU prišlo pri 47 parcelah do združitve z drugimi nepremičninami, je zato lahko relevanten podatek za seznanitev kupca, kaj v naravi predstavlja po zemljiškoknjižnem stanju prodajano premoženje. Sklep o prodaji bo torej moral imeti podatke o prodajanem premoženju, kot so ti vpisani v zemljiški knjigi.

    Pogoji dopustnosti poočitve združitve nepremičnin so predvideni prav zaradi ohranitve enakega položaja dosedanjih imetnikov vpisanih pravic.

    Pravnega položaja imetnikov v zemljiški knjigi vpisanih pravic odločba GU ne more spreminjati, ne da bi bila zagotovljena ohranitev njihovega položaja.

    V kolikšnem delu vrednosti obstoječih parcel po združitvi participirajo združene oziroma pridružene parcele, je za upnike, ki imajo ločitveno pravico na pridruženih parcelah, pomemben podatek za presojo, kakšno mnenje bodo podali glede predlagane prodaje. Brez tega podatka bi bila ločitvenemu upniku le formalno zagotovljena in izvotljena pravica do podaje mnenja o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice po 345. členu ZFPPIPP, saj je z njegovega vidika tako pomanjkljiva ocena vrednosti premoženja vsebinsko prazna.
  • 393.
    VSL sodba I Cpg 575/2016
    15.3.2017
    JAVNA NAROČILA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0087237
    ZPVPJN člen 49. ZPP člen 335, 335/1-3.
    javno naročilo - povrnitev škode - postopek javnega naročanja - vzročna zveza - pritožbeni razlogi - konkretizacija pritožbenih razlogov
    Pritožnik nosi breme navedbe pritožbenih razlogov. Navesti mora konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bila prvostopenjska sodba nepravilna. Te navedbe se morajo nanašati na prvostopenjsko sodbo, saj izpodbija prav njo. Tožeča stranka tem zakonskim bremenom ne zadosti, če zgolj dobesedno navede besedilo listin ali prvostopenjske sodbe.

    Za odgovornost na temelju prvega odstavka 49. člena ZPVPJN je temeljna predpostavka, da je naročnik storil kršitev pravil javnega naročanja. Vendar to še ni vse. Takšna kršitev bi morala biti vzročna za nastanek škode tožeče stranke. To pomeni, da vsaka kršitev še ne bi pripeljala do odškodninske odgovornosti tožene stranka. Tožeča stranka bi morala poleg tega zatrjevati (in po potrebi dokazati) obstoj takšne kršitve postopkov javnega naročanja, zaradi katerega ne bi smel biti kot najugodnejši ponudnik biti izbran niti G. d. o. o.
  • 394.
    VSL sodba I Cp 3036/2016
    15.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0082723
    OZ člen 349, 349/1, 356, 365, 369, 369/5, 395, 407, 1034, 1034/3.
    plačilo iste obveznosti iz naslova solidarnega poroštva - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - judikatna terjatev - solidarna obveznost
    V tem postopku tožnica terja plačilo iste obveznosti iz naslova njegovega solidarnega poroštva.

    Z vložitvijo predloga za izvršbo zoper glavnega dolžnika 25. 2. 2011 je bilo zastaranje terjatve pretrgano tudi nasproti poroku - tožencu. Sodišče je dovolilo izvršbo s sklepom o izvršbi, ki je postal pravnomočen 23. 3. 2011. Z dne 23. 10. 2012 pravnomočnim sklepom pa je bil izvršilni postopek ustavljen. To pomeni, da je zastaranje začelo znova teči 24. 10. 2012. Do vložitve predloga za izvršbo zoper toženca 27. 2. 2015 torej ni potekel ne 10 letni zastaralni rok, ki velja za judikatno terjatev, niti splošni 3 letni zastaralni rok.
  • 395.
    VSK sklep Cpg 6/2017
    15.3.2017
    MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0006956
    ZPP člen 17, 17/2, 183, 183/2. Uredba št. 1215/2012 člen 25.
    sporazum o pristojnosti – mednarodna pristojnost – spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – nasprotna tožba – pravica do izjave
    Toženi stranki se je očitala kršitev pogodbe o ekskluzivnem zastopanju. V tej pogodbi sta se stranki sporazumeli o pristojnosti italijanskega sodišča. Tak dogovor ima po določbi člena 25 Uredbe št. 1215/2012 za posledico izključno pristojnost italijanskega sodišča, torej tudi v primeru, da je tožba vložena kot nasprotna tožba in ne glede na to, ali so terjatve medsebojno povezane ali ne in bi jih bilo morda smotrno obravnavati skupaj.
  • 396.
    VSL sklep I Cp 2851/2016
    15.3.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0068480
    ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    dokazovanje - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - pravno odločilno dejstvo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Sodišče prve stopnje je kršilo določbe pravdnega postopka, ko ni zaslišalo priče E. E. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da priče, ki ni pristopila zaradi zdravstvenih težav (to ni razlog za zavrnitev izvedbe dokaza), ni zaslišalo, ker to po oceni sodišča za odločitev ni potrebno. Zakaj zaslišanje priče ne bi bilo potrebno, ni jasno. Sodišče sicer predlagani dokaz lahko zavrne, če ta ni predlagan za dokazovanje odločilnih dejstev, vendar pa je zaslišanje priče E. E. vsekakor predlagano za dokazovanje odločilnega dejstva.
  • 397.
    VSL sodba V Cpg 81/2017
    15.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – NELOJALNA KONKURENCA
    VSL0072639
    ZPOmK-1 člen 3, 3-1, 63a, 63a/2. ZVK člen 2, 13, 13/2. ZIL-1 člen 121. OZ člen 82, 82/1. ZZ člen 49, 49/2.
    nelojalna konkurenca – prepoved nadaljnjih ravnanj nelojalne konkurence – kršitev blagovne znamke – podjetje – fizična oseba – razlaga pogodbe – jasna pogodbena določila – trditveno breme
    Tožeča stranka ni podala substanciranih trditev o tem, da je toženec v okviru relevantnega trga poleg sodelovanja znotraj Zavoda A sodeloval tudi kot fizična oseba. Tožeča stranka namreč niti po pozivu sodišča prve stopnje na individualizacijo konkretnih ravnanj, s katerimi naj bi toženec kot fizična oseba nelojalno konkuriral tožeči stranki, oziroma s katerimi naj bi kršil njeno blagovno znamko, tega ni storila. To pomeni, da ni zmogla trditvenega bremena, da je toženec na trgu nastopal kot „podjetje“. Dejanj nelojalne konkurence pa ne morejo storiti fizične osebe, ki samostojno ne opravljajo gospodarske dejavnosti.
  • 398.
    VSL sodba in sklep I Cp 2435/2016
    15.3.2017
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086963
    ZPP člen 14, 185, 185/1. OZ člen 179.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo – kaznivo dejanje – identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – zvižanje tožbenega zahtevka – izvedensko mnenje – sprememba tožbe – prilagoditev zahtevka
    Nedvomno je tožnica ob isti dejanski in pravni podlagi, kot je bila zatrjevana v tožbi, spremenila tožbeni zahtevek na podlagi strokovno ovrednotene ocene škode, kot izhaja iz izvedenskega mnenja. Tožnica je lahko šele na podlagi izvedenskega mnenja postavila realen tožbeni zahtevek. Sprememba tožbe je bila torej smotrna tudi zaradi dokončne ureditve razmerja med strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP).
  • 399.
    VSK Sodba Cpg 3/2017
    15.3.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSK00006099
    ZFPPIPP člen 245, 253.
    vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pričakovana lastninska pravica - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - jamčevanje za pravne napake
    V tem postopku sta odločilni dve dejanski ugotovitvi: (1) tožeča stranka je v celoti izpolnila svojo obveznost po pogodbi (plačilo kupnine), in (2) tožena stranka je tožeči sicer izročila zemljiškoknjižno dovolilo, ki pa pred začetkom stečaja nad toženo stranko ni bilo overjeno. Prva ugotovitev pomeni, da ne gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, druga pa, da tožeča stranka v trenutku začetka stečaja ni razpolagala z veljavnim zemljiškoknjižnim dovolilom. Vpis v zemljiško knjigo med strankama pogodbe nima več absolutnega učinka, vendar to velja le v primeru, da je prodajalec kupcu že izstavil veljavno zemljiškoknjižno dovoljenje. V takem primeru je kupec s prevzemom dovolila pridobil tako imenovano pričakovano lastninsko pravico in je njegov položaj v razmerju do prodajalca in njegovih upnikov varovan.

    Posledica dejstva, da ne gre za vzajemno neizpolnjeno pogodbo, pa je naslednja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imela tožeča stranka v trenutku začetka stečaja do tožene stranke le nedenarno terjatev na izstavitev dovolila in na izročitev bremen proste nepremičnine. Po določbi 253. člena ZFPPIPP se taka terjatev pretvori v denarno in je bil zato zahtevek na izstavitev dovolila in izbris hipotek pravilno zavrnjen.
  • 400.
    VSM sklep III Cp 258/2017
    15.3.2017
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM0023325
    ZZZDR člen 411, 411/1.
    dodelitev otrok v varstvo - otrok pri 14 letih - upoštevanje želje otroka - začasna odredba
    Ob takšnem stanju zadeve, ko otrok v 14. letu starosti dejansko živi pri materi in izraža voljo, da želi živeti pri materi, je v nasprotju s koristjo otroka vztrajati pri dodelitvi otroka očetu na podlagi že izdane začasne odredbe.
  • <<
  • <
  • 20
  • od 40
  • >
  • >>