KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0023449
KZ člen 126. KZ-B člen 244, 244/1. ZKP člen 354.
znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - opravljanje gospodarske dejavnosti objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Obdolženi R. A. je bil v času obravnavanega kaznivega dejanja predsednik nadzornega sveta M., torej predsednik nadzornega sveta pravne osebe, ki je nedvomno na trgu opravljala pridobitno dejavnost. Obdolženec je torej sodeloval pri vodenju in upravljanju M. d.d., to pa vključuje tudi posle usmerjene v ohranitev tržnega položaja in obstoja družbe. Sklenitev individualne pogodbe z novim predsednikom uprave pa je vsekakor predstavljal posel, sklenjen pri gospodarskem subjektu, torej subjektu, katerega temeljno področje je gospodarska dejavnost. Šlo je za posel usmerjen v ohranitev oziroma uresničevanje namena družbe. Sklepanje sporne pogodbe je bilo pomembno za samo poslovanje, nenazadnje pa tudi za ohranitev obstoja same družbe. Brez predsednika uprave na dolgi rok družba niti ne bi mogla ustrezno funkcionirati, ne bi mogla opravljati svoje gospodarske dejavnosti. Brez predsednika uprave tudi ne bi imela ustreznega podpisnika.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dobrovernost priposestvovalca - opravičljiva zmota glede lastninske pravice
Pogodbi nista veljaven pravni naslov na podlagi katerega bi tožnikov pravni prednik lahko pridobil lastninsko pravico na sporni nepremičnini.
Toženki je uspelo izpodbiti dobro vero tožnikovega pravnega prednika. Za presojo dobrovernosti mora biti priposestvovalec v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice, utemeljeno mora misliti, da je postal lastnik stvari. Dobrovernosti ni, če posestnik ve, ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu. Dobra vera je odvisna tudi od njegovega subjektivnega ravnanja oziroma neskrbnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085203
ZFPPod člen 5, 7, 7/1, 12, 12/2, 19, 19/1, 19/2. ZFPPIPP člen 12, 12/2, 19, 19/1, 19/1-2. OZ člen 352, 352/1, 352/2. ZPPSL člen 2, 2/1. ZPP člen 212, 227, 285.
odškodninska odgovornost uprave po ZFPPod - predpostavke - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - opustitev predloga za začetek ustreznega postopka - nelikvidnost - protipravnost - vzročna zveza - domneva vzročne zveze - škoda - domneva višine škode - materialno procesno vodstvo
Škoda, ki nastane upnikom, je v tem, da v stečajnem postopku niso dosegli polnega poplačila terjatev iz stečajne mase. Nastanek te škode pa pred začetkom stečajnega postopka že pojmovno ni mogoč.
Domnevo vzročne zveze člani uprave izpodbijejo s tem, da dokažejo, da vzrok za škodo niso protipravna ravnanja uprave iz prvega odstavka 19. člena ZFPPod, temveč da je škoda nastala zaradi drugih vzrokov, ki jih uprava ni mogla preprečiti niti se izogniti njihovim škodljivim posledicam. Kasneje imenovana uprava pa za protipravna ravnanja prejšnje uprave ne odgovarja.
Sodišče prve stopnje je kršilo določbe pravdnega postopka, ko ni zaslišalo priče E. E. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da priče, ki ni pristopila zaradi zdravstvenih težav (to ni razlog za zavrnitev izvedbe dokaza), ni zaslišalo, ker to po oceni sodišča za odločitev ni potrebno. Zakaj zaslišanje priče ne bi bilo potrebno, ni jasno. Sodišče sicer predlagani dokaz lahko zavrne, če ta ni predlagan za dokazovanje odločilnih dejstev, vendar pa je zaslišanje priče E. E. vsekakor predlagano za dokazovanje odločilnega dejstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0087228
ZPP člen 212. OZ člen 921, 946.
dokazna pravila - začetek učinkovanja zavarovanja - informativni dokaz - vezanost sodišča na trditveno podlago spora – vinkulacija – odstop od zavarovalne pogodbe – zavrnitev dokaznega predloga
Slovensko procesno pravo ne pozna dokaznih pravil.
Sodišče prve stopnje je zavrnitev dokaza pravilno obrazložilo (še) s tem, da tožeča stranka ni konkretno (časovno) opredelila, kaj bi zaslišanje priče doprineslo k razjasnitvi dejanskega stanja glede zatrjevanih zahtev toženke o vinkuliranju police v spornem obdobju, saj bi šlo za informativni dokaz, ki ni dovoljen.
materialno procesno vodstvo – pravno naziranje sodišča – seznanitev stranke – sodba presenečenja
Kot je razvidno iz spisa, ne more biti nobenega dvoma, da je sodišče prve stopnje omogočilo tožeči stranki, da bi spoznala, na podlagi katerih pravno odločilnih dejstev bo odločilo. Tako je ravnalo v skladu z dolžnostjo iz 285. člena ZPP. Sodba prve stopnje zato v izpodbijanem delu za tožečo stranko ne more pomeniti presenečenja. Ker je sodišče prve stopnje omogočilo tožeči stranki, da bi lahko učinkovito izkoristila svojo pravico do izjave v postopku, pa tudi ni kršilo 22. člena Ustave RS. Sodba ne more biti presenečenje za pravdno stranko, če sodišče prve stopnje v drugem postopku sprejme na podlagi istih izvedenih dokazov kot v prvem postopku drugačno odločitev kot v prvem postopku, še zlasti, če je ravnalo po prvem odstavku 362. člena ZPP in upoštevalo napotke pritožbenega sodišča (za nadaljnje delo) v njegovem sklepu, oziroma obravnavalo vsa sporna vprašanja, na katera je pritožbeno sodišče opozorilo v svojem sklepu, s katerim je razveljavilo njegovo sodbo.
ZFPPIPP člen 327, 327/1, 327/4, 342, 342/1, 342/1-1, 342/3, 342/3, 343, 343/4, 345, 345/2, 371, 371/1. ZZK-1 člen 115, 115/3.
sklep o prodaji – prodaja premoženja stečajnega dolžnika kot poslovne celote – posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – neusklajenost katastrskega in zemljiškoknjižnega stanja – združitev parcel – ocena vrednosti premoženja – cenitev posameznih delov poslovne celote – varstvo kupca – poočitve glede nepremičnin – vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota – terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase
Ker je vsebina zemljiške knjige vpis vseh podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, ki so pomembna za pravni promet z nepremičninami, je zemljiška knjiga kot javna knjiga pomemben dejavnik varstva pravnega prometa z nepremičninami. Zato je za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ki ga sestavljajo nepremičnine, relevanten podatek o sestavinah tega premoženja, kot ta izhaja iz zemljiške knjige. Dejstvo, da je z odločbo GU prišlo pri 47 parcelah do združitve z drugimi nepremičninami, je zato lahko relevanten podatek za seznanitev kupca, kaj v naravi predstavlja po zemljiškoknjižnem stanju prodajano premoženje. Sklep o prodaji bo torej moral imeti podatke o prodajanem premoženju, kot so ti vpisani v zemljiški knjigi.
Pogoji dopustnosti poočitve združitve nepremičnin so predvideni prav zaradi ohranitve enakega položaja dosedanjih imetnikov vpisanih pravic.
Pravnega položaja imetnikov v zemljiški knjigi vpisanih pravic odločba GU ne more spreminjati, ne da bi bila zagotovljena ohranitev njihovega položaja.
V kolikšnem delu vrednosti obstoječih parcel po združitvi participirajo združene oziroma pridružene parcele, je za upnike, ki imajo ločitveno pravico na pridruženih parcelah, pomemben podatek za presojo, kakšno mnenje bodo podali glede predlagane prodaje. Brez tega podatka bi bila ločitvenemu upniku le formalno zagotovljena in izvotljena pravica do podaje mnenja o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice po 345. členu ZFPPIPP, saj je z njegovega vidika tako pomanjkljiva ocena vrednosti premoženja vsebinsko prazna.
zavrženje predloga za alternativno prestajanje zaporne kazni - očitno neutemeljen predlog - presoja razlogov - razlogi sami s sabo v nasprotju
V kolikor je prvostopno sodišče menilo, da gre za očitno neutemeljen predlog, kot bi to bilo razbrati tudi iz izreka izpodbijanega sklepa, potem ni bilo podlage za ocenjevanje okoliščin načina storitve in obsojenčevega odnosa do oškodovancev in nastale škode, prav tako pa tudi ne za sprejemanje zaključkov v smeri ali bi bil z alternativnim načinom izvršitve zaporne kazni pri obsojencu dosežen namen kaznovanja.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/4, 399/4-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - nesorazmernost med posojilom in višino plače - sklepčnost ugovora
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno presojalo nesorazmernost iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP glede na časovni trenutek začetka stečajnega postopka.
Šele primerjava mesečne plače dolžnice z mesečnim obrokom vračila posojila upniku pred začetkom stečajnega postopka bi v konkretnem primeru pokazala, ali so bile prevzete obveznosti nesorazmerne premoženjskemu položaju dolžnice.
Ker upnik trditev o plači in višini plače dolžnice v ugovoru sploh ni podal, ni pa tudi izkazal, da je dal dolžnici posojilo, ne da bi vedel, da prejema plačo iz redne zaposlitve, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je nesklepčen ugovor upnika proti odpustu obveznosti zavrnilo.
Kot je predlagatelju že bilo pojasnjeno, institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča, zato ga je potrebno uporabljati in razlagati restriktivno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068459
OZ člen 174, 174/2, 175, 195. ZPP člen 2.
zastaranje – zastaranje odškodninskega zahtevka – začetek teka zastaralnega roka – pretrganje zastaranja – povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – premoženjska škoda – premoženjska škoda v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – škoda zaradi nižjega dohodka – bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda – renta – sprememba prisojene odškodnine – prekoračitev tožbenega zahtevka
Pri škodi zaradi izgube na dohodku, ki je tožniku nastala v času bolniškega dopusta in škodi, ki mu je nastala v času po invalidski upokojitvi (pri čemer je bilo glede na utrpele poškodbe že v začetku zdravljenja gotovo, da bo nastala), za isto obliko (vrsto) škode.
Skladno s sodno prakso je sicer omejevanje prejemanja rente na določen datum nesorazmerno glede na oškodovančevo pravico do povračila izgubljenega zaslužka, saj taka presoja ne upošteva morebitnih sprememb dejanskega stanja in pokojninske zakonodaje, vendar pa je sodišče prve stopnje ob tem spregledalo, da je šlo v primerih, na katere se sklicuje, za omejitev na podlagi ugovora tožencev. V tej zadevi pa je omejitev v zahtevek postavil tožnik in jo je zato sodišče prve stopnje dolžno upoštevati, saj je na zahtevek vezano.
Podlaga priposestvovanja je dobroverna lastniška posest. Lastniška posest pa se lahko izvaja kot soposest na celotni nepremičnini (25. člen SPZ). V takem primeru priposestvovanje idealnega deleža nepremičnine ni v nasprotju s konceptom posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo in pojmom solastnine in ni videti razloga, da zahtevek za pridobitev lastninske pravice na idealnem delu nepremičnine ne bi bil možen.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pričakovana lastninska pravica - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - jamčevanje za pravne napake
V tem postopku sta odločilni dve dejanski ugotovitvi: (1) tožeča stranka je v celoti izpolnila svojo obveznost po pogodbi (plačilo kupnine), in (2) tožena stranka je tožeči sicer izročila zemljiškoknjižno dovolilo, ki pa pred začetkom stečaja nad toženo stranko ni bilo overjeno. Prva ugotovitev pomeni, da ne gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, druga pa, da tožeča stranka v trenutku začetka stečaja ni razpolagala z veljavnim zemljiškoknjižnim dovolilom. Vpis v zemljiško knjigo med strankama pogodbe nima več absolutnega učinka, vendar to velja le v primeru, da je prodajalec kupcu že izstavil veljavno zemljiškoknjižno dovoljenje. V takem primeru je kupec s prevzemom dovolila pridobil tako imenovano pričakovano lastninsko pravico in je njegov položaj v razmerju do prodajalca in njegovih upnikov varovan.
Posledica dejstva, da ne gre za vzajemno neizpolnjeno pogodbo, pa je naslednja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imela tožeča stranka v trenutku začetka stečaja do tožene stranke le nedenarno terjatev na izstavitev dovolila in na izročitev bremen proste nepremičnine. Po določbi 253. člena ZFPPIPP se taka terjatev pretvori v denarno in je bil zato zahtevek na izstavitev dovolila in izbris hipotek pravilno zavrnjen.
Predlogu za izdajo začasne odredbe, kot ga je podala tožeča stranka, ko so bila odločilna dejstva (o nastajanju težko nadomestljive škode) navedena pomanjkljivo, za tehtanje možne škode tožeče in tožene stranke pa presplošna oziroma jih sploh ni bilo, ni bilo mogoče ugoditi.
stroški postopka – opredeljena zahteva za povrnitev stroškov postopka – pavšalna zahteva po povrnitvi stroškov postopka
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da se je tožnik z izjavo na zadnjem naroku za glavno obravnavo odpovedal vsem zahtevanim stroškom. Izjavo, da stroškov ne priglaša, je tako potrebno razumeti tako, da se izjava nanaša zgolj na stroške zadnjega naroka in ne na celotne stroške v postopku, ki so bili zahtevani pravočasno (v predlogu za izvršbo in pripravljalnih vlogah).
Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. To pomeni, da mora zahtevani strošek precizirati tako, da je ta tudi zneskovno določen ali vsaj določljiv. V konkretnem primeru tožnik s pavšalno zahtevo povrnitve materialnih stroškov v nedoločeni višini (skupaj z nagrado v skupni višini 50 oziroma 20 EUR) ne more uspeti, saj iz njegove zahteve ni razvidno, za katere materialne stroške gre in kolikšni so.
V zvezi z odsotnostjo pooblastila za sklenitev sodne poravnave je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz procesnega dokaznega bremena. Ob trditvah tožnikov, da prva tožnica pooblastila odvetniku za sklenitev poravnave ni podala, in predložitvijo pooblastila, ki je bilo dano kasneje in za drug postopek, je bilo na tožencih dokazno breme o obstoju pooblastila.
zavarovanje terjatev - izdaja začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - namen izdaje začasne odredbe - neznatna škoda
Namen izdaje začasne odredbe je varstvo upnika pred ravnanjem dolžnika, s katerim bi slednji v času sodnega postopka lahko preprečil možnost kasnejše izpolnitve pravnomočne odločbe.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev določenih stvari - obveznost izročiti dokumentacijo - izvršba nenadomestnega dejanja
Izvršbo obveznosti izročitve dokumentacije, ki je bila dolžniku naložena z izvršilnim naslovom tako, da je sodišče dolžniku naložilo izročitev natančno navedene projektne in gradbene dokumentacije se opravi na način iz 226. člena ZIZ (dejanje, ki ga mora opraviti le dolžnik). Izvršilna sredstva so ius cogens in njihova izbira pri izterjavi nedenarnih terjatev ni v dispoziciji strank.
Pri tej izvršbi gre za izvršbo na izročitev listin, zato ne gre za premičnino v smislu 214. in 215. člena ZIZ (izročitev določenih stvari) ali 216. do 219. člena ZIZ (dobava nadomestnih stvari). Dolžnik je ta, ki mora iz svoje poslovne dokumentacije izločiti potrebne dokumente in jih predati upniku. To dejanje pa je nenadomestno. Po določbi prvega odstavka 215. člena ZIZ sodišče, če se premičnine pri dolžniku ali tretjem ne najdejo, na upnikov predlog oceni vrednost stvari in s sklepom dolžniku plačilo te vrednosti v določenem roku. Pri izročitvi poslovne dokumentacije tega instituta ni mogoče uporabiti, saj po naravi stvari ne gre za ocenljive predmete. Smiselno enako velja za dobavo nadomestnih stvari. Iz ureditve slednje izvršbe pa še izhaja, da se prvenstveno najprej opravi kritni nakup (glej 217. člen ZIZ), temu pa sledi nadomestilo vrednosti.