zaznamba spora o pridobitvi pravice - vračilo darila
Pri pridobitvi pravice je možna zaznamba spora zaradi pridobitve lastninske pravice in drugih stvarnih pravic na izviren način. V primeru, ko s tožbo zahteva vračilo darila in izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bo pri nepremičninah dovoljena vknjižba lastninske pravice v njegovo korist, pa mu je že sodišče pravilno odgovorilo, da s tožbo uveljavlja obligacijskopravni zahtevek, v zvezi s takim zahtevkom pa ni mogoča zaznamba spora.
Ni podlage za uporabo 191. člena OZ. Tožnica tretji toženki ni plačala zneska 60.000,00 EUR brez pravne podlage. V zameno za ta znesek je od nje prejela izbrisno pobotnico, kot sta se sporazumeli.
odredba za pridobitev podatkov o prometu v elektronsko komunikacijskem omrežju - obrazloženost odredbe
Ni dvoma, da mora biti tudi odredba v zvezi s pridobitvijo podatkov o prometu v elektronsko komunikacijskem omrežju, obrazložena glede zahtevanega dokaznega standarda (razlogov za sum).
Kot je obrazložilo Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up-495/16 z dne 22.7.2016, in kar izhaja tudi že iz ustaljene ustavosodne prakse, je obrazložena sodna odločba bistven del poštenega sodnega postopka. Z njo mora sodišče na konkreten način in zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev. Za zagotovitev človekove pravice do poštenega sojenja je pomembno, da stranka, če ni uspešna, lahko spozna, kakšni so bili razlogi za odločitev nanašajoč se na obtožbo proti njej. Iz obrazložitve sodne odločbe mora biti razvidno, da si je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo. Zgolj pavšalen, splošen odgovor sodišča na konkretne navedbe stranke, ki ravni konkretnosti argumenta ne dosega, pomeni navidezno obrazložitev.
uveljavljanje pravic dedičev po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v pravdi
Posebna ureditev v ZD pa stranke napotuje, da svoje pravice uveljavljajo v pravdi (224. člen ZD) in ne v zapuščinskem postopku. V nasprotnem primeru bi imela stranka, glede na 224. člen ZD, ki bi dosegla razveljavitev klavzule pravnomočnosti in posledično obravnavanje pritožbe zoper sklep o dedovanju, na razpolago dva pravna inštituta, in sicer uveljavljanje svojih pravic v pravdi in obenem v zapuščinskem postopku. Namen 224. člena ZD pa je, da se po končanem zapuščinskem postopku, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, pravice strank uveljavljajo v pravdi. Kot je sodišče že pojasnilo, pravnomočnost veže le stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. Zoper pravnomočen sklep pa pritožnik nima pravice do pritožbe, niti pravnega interesa, saj lahko svoj zahtevek zoper pravnomočen sklep o dedovanju uveljavlja v pravdi (141. člen ZD).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0081282
ZIL-1 člen 47, 47/1, 123, 123/1, 123/2, 123/2-b.
začasna odredba po ZIL-1 – nevarnost – verjetno izkazana nevarnost – znamka – registracija znamke – izbris znamke – kršitev znamke – pravice iz znamke – nastanek težko nadomestljive škode
Sodišče lahko da pravno varstvo imetniku znamke tudi, če ni bila predhodno ugotovljena ničnost kršiteljeve znamke. Isto velja tudi za zahtevek za izbris znamke iz registra, saj potreba po varovanju znamke ni nič manjša in predvsem nič drugačna.
Besedne zveze „nastanek težko nadomestljive škode“ v pododstavku b) 2. odstavka 123. člena ZIL-1 si ni mogoče razlagati, kot da je s tem mišljeno zgolj v denarju merljivo prikrajšanje.
vsebina zemljiškoknjižnega predloga – navedba listine, ki je podlaga za vpis, v predlogu
Navedba listine kot obvezna sestavina zemljiškoknjižnega predloga (4. točka prvega odstavka 140. člena ZZK-1) ni sama sebi namen, saj omogoča vsebinski preizkus utemeljenosti predloga, v primeru, da so pogoji za vpis izpolnjeni, pa mora navedbo teh listin vsebovati tudi izrek sklepa o dovolitvi vpisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00002087
ZZK-1 člen 13, 13/2, 13/2-1, 148.. SPZ člen 38.. OZ člen 559.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - pogodba o dosmrtnem preživljanju - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
ZZK-1 v 1. točki drugega odstavka 13. člena, ki kot obligacijsko pravico, ki se vpisuje v zemljiško knjigo določa pravico prepovedi odtujitve in obremenitve, če je nastala na podlagi pravnega posla, ureja dva pravna položaja. Prvi pravni položaj je, če so izpolnjeni pogoji za vpis te prepovedi v zemljiško knjigo po SPZ, drugi pa, če je prepoved omejitve in obremenitve nastala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. OZ v 559. členu določa, da se lahko preživljanec v korist preživljanca odpove razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Če se prepoved razpolaganja nanaša na nepremičnine, gre za specialno ureditev v primerjavi s SPZ, ki se ji omejene absolutne učinke zagotovi prav z vknjižbo prepovedi razpolaganja v zemljiški knjigi. Glede na specialnost ureditve v OZ in vsebino 2. alineje 1. točke drugega odstavka 13. člena ZZK-1, se lahko prepoved razpolaganja, če je dogovorjena v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, vknjiži tudi v korist nekoga, ki ne sodi v krog oseb iz 38. člena SPZ.
Pritožnik v pritožbi zoper zavrženje pritožbe navaja, da se je zanesel na oznako na vročilnici. Tam je res označeno Vrhovno sodišče – Informacijski sistem eINS, Okrožno sodišče v Kranju, vendar je treba upoštevati, da nikjer na sodnem pismu ni označeno, da je to pošiljatelj oziroma naslovnik vlog, kateremu naj udeleženec stečajnega postopka, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju, vlaga vloge. Gre za oznako pri elektronskem poslovanju sodišča, ki omogoča Pošti Slovenije, da sodne pošiljke vrača ustreznemu prejemniku glede na poštni predal, ki se ga uporablja za skeniranje tako prispelih sodnih pisem in obvestil o vročitvi. Vendar to ni naslov, na katerega naj stranka vlaga vloge. Stranka s tako označeno vročilnico torej ni mogla biti zavedena, to pa je bistvo vseh pritožbenih navedb.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – gospodarski spor – zbornica
Tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, saj med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
separatni stroški - izostanek z naroka - faza pogajanj - odstop od pogajanj - povrnitev stroškov opravljeni del
Stroški opravljenih storitev niso v vzročni zvezi z izraženimi zahtevami toženke, kako je potrebno prostor urediti in tožnikom niso nastali zaradi toženkinih zahtev o ureditvi prostora, povezanih z nakupom prostora, temveč se stroški nanašajo na storitve, ki so jih tožniki kot lastniki nepremičnine morali opraviti, če so želeli podstrešni prostor samostojno prodati, ne glede na to kdo bi bil njegov kupec (dostop do prostora, etažni načrt, statična presoja, vpis stavbe v kataster stavb). Zato ne gre za stroške, ki bi jih povzročila toženka in jih zaradi njenega odstopa od pogajanj tudi ni dolžna kriti.
ZGD člen 168, 168/1. ZPP člen 17, 17/2, 482, 482/1, 482/1-1, 482/2.
gospodarski spor - delniška družba - delničar - izbris iz registra delničarjev - stvarna pristojnost sodišča - vrednost spora
Delničar je družbenik delniške družbe, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice (prvi odstavek 168. člena Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD), njuno razmerje pa je urejeno v pravu gospodarskih družb (četrti oddelek 4. poglavja ZGD). Po določbi 1. točke prvega odstavka 482. člena ZPP pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med družbeniki in družbami, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb.
pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - sprememba obtožbe - pravica do obrambe
Sprememba obtožnega akta na glavni obravnavi oziroma v času med dvema glavnima obravnavama je tesno povezana z vprašanjem pravice do obrambe. V takšni procesni situaciji sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti ne zagotavlja učinkovite obrambe in lahko pomeni, zlasti ko gre za spremembo obtožnega akta v njegovih bistvenih sestavinah oziroma v obdolženčevo škodo, kot je izkazano v predmetnem primeru, kršitev določb prvega odstavka 442. člena ZKP oziroma 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter 29. člena Ustave RS (pravna jamstva v kazenskem postopku), pa tudi 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
fikcija vročitve - oprava naroka v odsotnosti stranke - pritožbena novota
Trditvam tožnice, s katerimi je podrobno obrazložila tako obstoj kot tudi višino terjatve zoper toženko, o resničnosti slednjih pa predložila tudi obsežno listinsko dokumentacijo v spis, ob tem pa umaknila že zastaran del terjatve, toženka ni nasprotovala, zaradi tega se navedena dejstva štejejo kot priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP).
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM0023425
OZ člen 171, 171/1, 179, 246, 883, 883/2, 892, 892/2, 892/4, 893. ZMZPP člen 20, 22, 22/3, 22/4, 22/4-1, 30. ZVPot člen 57g, 57g/1, 57e. Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5, 5/2.
pogodba o organiziranju potovanja - paketne počitnice - potrošniška pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - izguba užitka na počitnicah kot pravno priznana škoda - kršitev osebnostnih pravic - znižanje cene turističnega aranžmaja - odmera odškodnine - uporaba slovenskega prava - letovanje v Turčiji - hujša oblika potovalne driske - zastrupitev s hrano - hospitalizacija oškodovanca - slabe higienske razmere v hotelu namestitve - odgovornost organizatorja potovanja za ravnanje hotelirja - skrben organizator potovanja - nedopustno ravnanje hotelirja - regresni zahtevek organizatorja potovanja do povzročitelja škode - neutemeljeno vrednotenje pravdnega uspeha ločeno po temelju in po višini
Višina odškodnine zaradi izgube užitka počitnic, upoštevaje vrsto počitnic (letovanje), tožnikovo nejevoljo, jezo in razočaranje, trajanje izjalovljenega dela počitnic ter vrednost letovanja (cena aranžmaja je znašala 374,25 EUR) narekuje odmero odškodnine v znesku 300,00 EUR.
Določbo 641. člena OZ je treba razumeti tako, da z nastopom dolžnosti prevzetja opravljenega dela, ki je bilo izvršeno po določilih pogodbe in pravilih posla, nastopi naročnikova obveznost izplačati opravljeno delo, če ni dogovorjeno drugače, hkrati pa tudi nastopijo vse posledice upnikove zamude.
Podjemnik s tožbo proti naročniku ne more zahtevati, da opravi ravnanja, ki so v skladu z vsebino obveznosti potrebna za izpolnitev.
Zastaranje pretrga le vložitev tožbe ali oprava drugega dejanja pred sodiščem ali drugim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Gre za konkretno terjatev, ki se uveljavlja, in le-tej terjatvi mora biti namenjena tožba ali drugo pravno dejanje.
OZ člen 154, 154/1, 171, 171/1. ZprCP člen 42, 42/1, 46, 46/1, 46/1-1.
prometna nesreča - prehitevanje - hitrost vožnje - vzročna zveza - deljena odgovornost - prekršek
Hitrost tožnikove vožnje ni v neposredni vzročni zvezi z nastalo prometno nesrečo, dejstvo prekoračene hitrosti pa pomeni zgolj storitev prekrška po 46. členu ZPrCP, za katerega je sicer predpisana ustrezna sankcija.
denarna odškodnina - nesreča pri delu - krivdna odgovornost delodajalca - zadostna skrbnost - deljena odgovornost
Dejstvo, da je tožnica obravnavanega dne delo opravljala že nekaj ur pred nezgodo, zaradi česar bi, po mnenju prvostopenjskega sodišča, lahko opazila, da je bila pohodna površina drseča in bi na to možnost lahko računala, še ne pomeni, da ni hodila z zahtevano pazljivostjo.
Glede na navedeno je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj na podlagi ugotovljenih dejstev ni mogoče zaključiti, da je podan tudi prispevek tožnice kot oškodovanke, ker konkretne okoliščine, ki bi utemeljevale sklep o tožničini nezadostni previdnosti, ki bi povzročila oziroma bila sovzrok nastanku tožničine poškodbe, niso bile zatrjevane in tudi ne ugotovljene.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka na podlagi navedenega naročila nima terjatve do tožeče stranke, saj je bilo naročilo dano družbi L. d.o.o. Ker se lahko pobotata lahko le vzajemni terjatvi, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za pobot (prvi odstavek 311. člena Obligacijskega zakonika). Višje sodišče pa še ugotavlja, da pritožnik ni trdil, da je podana izjema (313. OZ), ki dovoljuje pobot tudi, če ni izpolnjen pogoj vzajemnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSC0004775
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/11. ZKP člen 129a, 129a/3, 129a/5. Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist člen 6, 6/2. ZIKS-1 člen 13.
način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - kontradiktornost postopka
Načelo kontradiktornosti je sestavni del odločanja o predlogu za alternativno izvršitev kazni zapora kakor tudi odločanja o izvršitvi kazni zaradi kršitve obveznosti iz dela v splošno korist. Po tretjem odstavku 129.a člena ZKP, ki se po petem odstavku istega člena smiselno uporablja tudi za odločanje o izvršitvi kazni, lahko sodnik odredi, da se raziščejo dejstva in preskrbijo dokazi, na katere se sklicuje predlog (v konkretnem primeru poročilo Centra za socialno delo), po potrebi pa sme razpisati narok.