Za uspešno izpodbitje morajo biti podane predpostavke: obstoj izpodbojnega dejanja, insolventnost v času oprave tega dejanja, upnikova vednost ali krivdna nevednost glede insolvence. Če manjka le ena sama predpostavka, zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
Prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi ni ugotovilo, da bi bila tožeča stranka insolventna v času oprave izpodbijanih dejanj. Ugotovilo je le, da je tožeča stranka postavila različne trditve, da je tožena stranka prerekala insolventnost in predlagala postavitev izvedenca in da je tožeča stranka dokaz z izvedencem umaknila. Zavzelo je pravilno stališče, da dokazno breme nosi tožeča stranka.
Prvostopenjsko sodišče je sicer ugotovilo plačevanje z zamudo. Vendar pa ne zadošča že vsaka zamuda za nastanek insolventnosti. Trditve, da je zamuda zadoščala za nastanek insolventnosti in da je insolventnosti obstajala v času oprave izpodbojnih dejanj, mora postaviti tožeča stranka sama.
Tožeča stranka v pritožbi ni uveljavljala, da bi prvostopenjsko sodišče storilo kakršnokoli kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z ugotavljanjem insolventnosti v času oprave izpodbojnih dejanj. Tožeča stranka je glede tega sama nosila trditveno in dokazno breme. Tožena stranka jo je opozorila na to, da niti ni postavila konsistentnih trditev in pa, da nosi dokazno breme sama. Dokazni predlog, s katerim bi se lahko ugotovilo, ali je obstajala insolventnost v času oprave izpodbijanih pravnih dejanj, je tožeča stranka umaknila. Ker tožena stranka ni nosila dokaznega bremena glede insolventnosti, tudi na njen predlog ni bilo potrebno izvesti dokaza z izvedencem.
Tožeča stranka ni dokazala, da je bila insolventna v času oprave po njej izpodbijanih dejanj. S tem je manjkala ena temeljnih predpostavk za uspešno izpodbitje pravnih dejanj.
OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085219
OZ člen 480, 480/1. URS člen 23. EKČP člen 6. ZPP člen 112, 112/8.
pravice kupca – jamčevalni zahtevki – znižanje kupnine – materialni prekluzivni rok – prekluzija – pravočasna vložitev tožbe, vendar na nepristojno sodišče – izguba pravic – pravica do sodnega varstva – pravica do dostopa do sodišča
Po oceni višjega sodišča je stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje, nesorazmerno z vidika ustavnih in konvencijskih pravic, predvsem 23. člena Ustave RS in 6. člena EKČP. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo nastop prekluzije in tožeči stranki onemogočilo celostno vsebinsko obravnavo zahtevka, čeprav je v predpisanem enoletnem roku s tožbo jasno izrazila voljo, da želi sodno varstvo svojih (civilnih) pravic. Drži sicer, da je tožbo vložila pred nepristojnim sodiščem. Vendar zakonodajalec v prvem odstavku 480. člena OZ ni predpisal, da bi moral kupec v roku enega leta vložiti tožbo pred pristojnim sodiščem. Določba prvega odstavka 480. člena OZ od kupca, če se želi izogniti nastopu prekluzije, zahteva (le), da zoper prodajalca najkasneje v roku enega leta uveljavlja sodno varstvo. Ta pogoja pa je bil v konkretnem primeru izpolnjen, zato po prepričanju višjega sodišča pravica tožeče stranke iz naslova uvelajvljanja stvarnih napak ni mogla ugasniti.
načelo stroge formalne legalitete - izvršilni naslov - izdaja izvršilnega naslova po začetku stečajnega postopka - dovoljenost izvršbe - obveznost stečajnega dolžnika
V konkretnem primeru je odločilnega pomena dejstvo, da je pravdno sodišče po tem, ko je bil nad tožečo stranko (sedaj dolžnik) 8. 4. 2011 začet stečajni postopek in je po razveljavitvi odločitve o pravdnih stroških (sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 212/2011 z dne 25. 5. 2011) ponovno odločalo o obveznosti njihovega povračila, kljub dejstvu, da je bila tožeča stranka v postopku stečaja, o pravdnih stroških odločilo tako, da je tožeči stranki (sedaj dolžnik) naložilo, da je dolžna toženim strankam (sedaj upniki) plačati 308.299,00 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani VI Pg 1383/2009 z dne 12. 8. 2011 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 236/2012 z dne 10. 7. 2012). Glede na navedeno so upniki, ki razpolagajo s takim izvršilnim naslovom, ki je bil izdan po začetku stečajnega postopka, upravičeni izterjati to denarno terjatev tako kot ta glasi oziroma izhaja iz izvršilnega naslova. Skladno z načelom stroge formalne legalitete, ki je uzakonjeno v določbi 17. člena ZIZ, je namreč sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov kot se ta glasi, zato ne more upniku prisoditi manj, več ali kaj drugega kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako pa tudi ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega, ter vanj kakorkoli posegati. Ob pojasnjenem sodišče zato v izvršilnem postopku ne more posegati v takšen izvršilni naslov in ni pristojno presojati, ali bi morali upniki to terjatev prijaviti v stečajnem postopku oziroma ali gre za terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. To bi dolžnik lahko uveljavljal v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov oziroma bi lahko bilo predmet presoje pravnih sredstev v pravdnem postopku.
denacionalizacijski upravičenci – agrarna skupnost kot denacionalizacijski upravičenec – odškodnina – stvarna legitimacija člana agrarne skupnosti – predhodno vprašanje – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – nesklepčnost tožbe – javna listina
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bila trditvena podlaga tožeče stranke glede upravičenosti članov agrarne skupnosti do odškodnine pomanjkljiva. V trditveni podlagi tožeča stranka ni določno (poimensko) navedla, kdo so bili člani nekdanje agrarne skupnosti v času, ko jim je bilo premoženje odvzeto, prav tako ni določno (poimensko) navedla, kdo so bili člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti v času do 30. 6. 2001 (navedla ni niti tega, kdo so njeni člani, kaj šele, da bi pojasnila, katere osebe so se vanjo včlanile do relevantnega datuma).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0082726
OZ člen 39, 39/4, 40, 40/2, 86, 86/1. ZPP člen 298, 298/4, 300, 300/3. ZZZDR člen 52.
ločitev pravd - vmesni ugotovitveni zahtevek - ničnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža zaradi nedopustnega nagiba in podlage - predhodno vprašanje - pasivna legitimacija - obseg skupnega premoženja
Ločitev pravd je mogoča le v primeru, ko je mogoče posamezne zahteve samostojno obravnavati po materialnem pravu.
O vmesnem ugotovitvenem zahtevku glede ničnosti pogodbe bi sodišče lahko odločalo z delno sodbo in ne z ločitvijo obravnavanja tožbenih zahtevkov v dveh pravdah.
Tožnica je v tožbi za ugotovitev skupnega premoženja dajatveni del tožbenega zahtevka uperila zoper drugo toženo stranko z navedbo, da je drugi toženec do vtoževanega premoženja, ki je (del) skupnega premoženja, pridobljenega v njeni zakonski zvezi s prvim tožencem, prišel na podlagi ničnega pravnega posla, sklenjenega s prvim tožencem. Vprašanje ničnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža obravnavane družbe je bilo predhodno vprašanje za odločanje o dajatvenem zahtevku zoper drugega toženca in zoper prvega toženca. Z določno postavitvijo vmesnega ugotovitvenega zahtevka zoper oba toženca za ugotovitev ničnosti obravnavane pogodbe je preraslo v neposredno vsebino enega od zahtevkov v tožbi. O vmesnem ugotovitvenem zahtevku sodišče praviloma odloča obenem z dajatvenim zahtevkom v končni sodbi. O njem sicer lahko z delno sodbo odloči še pred odločitvijo o dajatvenem zahtevku, kadar ugotovi, da je vmesni ugotovitveni zahtevek že postal zrel za odločitev. Če je sodišče presodilo, da gre v obravnavani zadevi za tak primer, bi o vmesnem ugotovitvenem zahtevku glede ničnosti pogodbe lahko odločalo z delno sodbo in ne z ločitvijo obravnavanja tožbenih zahtevkov v dveh pravdah.
pogodba o štipendiranju – vračilo izplačane štipendije – krivdni razlogi – zaključek študija – rok za zaključek študija – sporno pogodbeno določilo – razlaga pogodb – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – razlagalne metode – tipska pogodba
Ker sta obe pravdni stranki četrti alineji 1. člena Pogodbe pripisovali diametralno nasproten pomen, je bila vsebina navedenega pogodbenega določila med njima sporna. Posledično je materialno zmotno stališče izpodbijane sodbe, oprto na prvi odstavek 82. člena OZ, da ni potrebna uporaba drugih razlagalnih metod, ker je na podlagi jezikovne razlage mogoče ugotoviti zgolj en besedni pomen pravnega pravila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002791
ZKP člen 270, 270/2, 276, 276/2, 277, 277/1, 284, 284/1. KZ-1 člen 228, 228/1.
ugovor zoper obtožnico - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - kaznivo dejanje poslovne goljufije - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen
Presoja, ali je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo dejanje, je predmet tako imenovanega vsebinskega ali materialnega preizkusa, ki ga v fazi obtožnega postopka (XIX. poglavje ZKP) lahko opravi le zunajobravnavni senat, ko odloča o ugovoru ali o zahtevi predsednika senata po 284. členu ZKP.
V opisu dejanja poslovne goljufije navedeno kasnejše ravnanje obdolženca sicer lahko kaže na obstoj njegovega že prvotnega preslepitvenega namena pri izvajanju pogodbe, vendar le, v kolikor je v opisu tudi ta konkretiziran; ne more pa obdolženčevo kasnejše ravnanje nadomestiti izostalega opisa njegovega preslepitvenega namena pri izvajanju pogodbe.
predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - narok - pasivna legitimacija - verjetnost terjatve - obstoj skupnega premoženja - objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Kršitve sodišče ni storilo s tem, ko ni opravilo naroka, saj izvedba naroka tudi v fazi ugovornega postopka zoper sklep o začasni odredbi ni obligatorna.
Če bo v postopku ugotovljeno, da nepremičnine, ki so predmet tožbenega zahtevka, sodijo v skupno premoženje, s posegom v delež prvega toženca ne bodo v ničemer prizadete pravice druge toženke. Če bo ugotovljeno, da nepremičnine ne sodijo v skupno premoženje, bo tožničin tožbeni zahtevek zavrnjen. Ker pa je druga toženka po zemljiškoknjižnih podatkih edina lastnica spornih nepremičnin, je pravilno zajeta kot toženka v pravdnem postopku in kot dolžnica v postopku za izdajo začasne odredbe.
spor o pristojnosti - izvršba na solastniški delež
Razlog, zaradi katerega zakon predpisuje enotno vodenje postopka izvršbe na nepremičnino, je v tem, da se prodaja nepremičnine, kar je cilj takega izvršilnega postopka, lahko izvrši le enkrat. Pristop kasnejših upnikov k že začeti izvršbi na nepremičnino je zato predpisan zaradi največjega možnega zavarovanja pravic upnikov v postopku izvršbe na nepremičnino. V primeru, ko teče postopek izvršbe na različne solastninske deleže na isti nepremičnini, in to ne glede na to, da ima oba deleža ista oseba, zgoraj navedeni razlog, zaradi katerega je predpisan pristop k že začeti izvršbi, ni podan.
URS člen 31. KZ-1C člen 72, 72/1, 324, 324/1, 324/1-3, 324/3, 324/4.
nevarna vožnja v cestnem prometu - odvzem vozniškega dovoljenja - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Da je bil obdolženec torej že obravnavan in kaznovan v postopku o prekršku za ravnanja, ki temeljijo na istem historičnem dogodku, kot kaznivo dejanje, ki se v obravnavanem kazenskem postopku očita obdolžencu na podlagi obtožnice. Navedeno pa bi utegnilo pomeniti, da je bil obdolženec dvakrat obravnavan in tudi kaznovan za isto ravnanje.
uveljavljanje pravic dedičev po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v pravdi
Posebna ureditev v ZD pa stranke napotuje, da svoje pravice uveljavljajo v pravdi (224. člen ZD) in ne v zapuščinskem postopku. V nasprotnem primeru bi imela stranka, glede na 224. člen ZD, ki bi dosegla razveljavitev klavzule pravnomočnosti in posledično obravnavanje pritožbe zoper sklep o dedovanju, na razpolago dva pravna inštituta, in sicer uveljavljanje svojih pravic v pravdi in obenem v zapuščinskem postopku. Namen 224. člena ZD pa je, da se po končanem zapuščinskem postopku, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, pravice strank uveljavljajo v pravdi. Kot je sodišče že pojasnilo, pravnomočnost veže le stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. Zoper pravnomočen sklep pa pritožnik nima pravice do pritožbe, niti pravnega interesa, saj lahko svoj zahtevek zoper pravnomočen sklep o dedovanju uveljavlja v pravdi (141. člen ZD).
Ni podlage za uporabo 191. člena OZ. Tožnica tretji toženki ni plačala zneska 60.000,00 EUR brez pravne podlage. V zameno za ta znesek je od nje prejela izbrisno pobotnico, kot sta se sporazumeli.
denarna odškodnina - nesreča pri delu - krivdna odgovornost delodajalca - zadostna skrbnost - deljena odgovornost
Dejstvo, da je tožnica obravnavanega dne delo opravljala že nekaj ur pred nezgodo, zaradi česar bi, po mnenju prvostopenjskega sodišča, lahko opazila, da je bila pohodna površina drseča in bi na to možnost lahko računala, še ne pomeni, da ni hodila z zahtevano pazljivostjo.
Glede na navedeno je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj na podlagi ugotovljenih dejstev ni mogoče zaključiti, da je podan tudi prispevek tožnice kot oškodovanke, ker konkretne okoliščine, ki bi utemeljevale sklep o tožničini nezadostni previdnosti, ki bi povzročila oziroma bila sovzrok nastanku tožničine poškodbe, niso bile zatrjevane in tudi ne ugotovljene.
nepremoženjska škoda - višina odškodnine - trditvena podlaga - dokazovanje s pričami
Tožnica je trditveno podlago svojega zahtevka dokazovala s svojim zaslišanjem. Sodišče prve stopnje, ki je razsojo o višini zahtevane odškodnine za nematerialno škodo oprlo na tisto, kar je tožnica sama izpovedala, četudi izpovedano ni bilo v prid višini dosojene odškodnine za utrpelo nematerialno škodo, ki jo je zahtevala na podlagi zatrjevanih dejstev, ni raziskovalo dejanskega stanja po uradni dolžnosti, kot trdi pritožba. Tožnica zgolj z izvedbo dokaza, ki ga je sama predlagala, zatrjevanih dejstev ni uspela v celoti dokazati. Zatrjevani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka relativne narave zato nista podani.
odredba za pridobitev podatkov o prometu v elektronsko komunikacijskem omrežju - obrazloženost odredbe
Ni dvoma, da mora biti tudi odredba v zvezi s pridobitvijo podatkov o prometu v elektronsko komunikacijskem omrežju, obrazložena glede zahtevanega dokaznega standarda (razlogov za sum).
separatni stroški - izostanek z naroka - faza pogajanj - odstop od pogajanj - povrnitev stroškov opravljeni del
Stroški opravljenih storitev niso v vzročni zvezi z izraženimi zahtevami toženke, kako je potrebno prostor urediti in tožnikom niso nastali zaradi toženkinih zahtev o ureditvi prostora, povezanih z nakupom prostora, temveč se stroški nanašajo na storitve, ki so jih tožniki kot lastniki nepremičnine morali opraviti, če so želeli podstrešni prostor samostojno prodati, ne glede na to kdo bi bil njegov kupec (dostop do prostora, etažni načrt, statična presoja, vpis stavbe v kataster stavb). Zato ne gre za stroške, ki bi jih povzročila toženka in jih zaradi njenega odstopa od pogajanj tudi ni dolžna kriti.
ZZK-1 člen 234, 234/1, 234/1-1, 234/7. - člen 194, 194/1, 194/1-7.
vzpostavitev listine - vzpostavitev listine državnega organa
Javnih listin, ki se hranijo trajno, ni mogoče vzpostaviti v zemljiškoknjižnem postopku, temveč mora za njihovo vzpostavitev poskrbeti organ, ki je takšno listino izdal, če pa tega organa ni več, njegov pravni naslednik. Tudi kolikor organ, ki naj bi bil pravni naslednik organa, ki je listino izdal, nima pravne podlage, ki bi omogočala vzpostavitev (obnovo) javne listine, to ni razlog, da bi zato prišle v poštev določbe ZZK-1 o vzpostavitvi listine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSC0004775
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/11. ZKP člen 129a, 129a/3, 129a/5. Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist člen 6, 6/2. ZIKS-1 člen 13.
način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - kontradiktornost postopka
Načelo kontradiktornosti je sestavni del odločanja o predlogu za alternativno izvršitev kazni zapora kakor tudi odločanja o izvršitvi kazni zaradi kršitve obveznosti iz dela v splošno korist. Po tretjem odstavku 129.a člena ZKP, ki se po petem odstavku istega člena smiselno uporablja tudi za odločanje o izvršitvi kazni, lahko sodnik odredi, da se raziščejo dejstva in preskrbijo dokazi, na katere se sklicuje predlog (v konkretnem primeru poročilo Centra za socialno delo), po potrebi pa sme razpisati narok.