KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0086239
KZ-1 člen 57, 57/3. ZKP člen 506, 506/4. ZFPPIPP člen 386, 408, 408/2 408/2-2.
pogojna obsodba s posebnim pogojem – izpolnitev posebnega pogoja – osebni stečaj – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – terjatve, za katere ne učinkuje odpust obveznosti – povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem – zmožnost plačila naložene obveznosti
Stečajni postopek predstavlja zgolj začasno oviro za izpolnitev posebnega pogoja s strani obdolženega. Samo dejstvo, da je obdolženi v postopku osebnega stečaja, obdolženega ne razbremenjuje plačila obveznosti, določene kot posebni pogoj v pogojni obsodbi.
Obdolženi bo tudi po prenehanju stečajnega postopka še vedno dolžan plačati preostanek obveznosti, naložene v pogojni obsodbi, ki ne bo poplačana v stečajnem postopku.
prepozna pritožba – vročitev s fikcijo – načelno pravno mnenje – štetje rokov
Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, odkar je bilo puščeno obvestilo o tem, da lahko stranka dvigne pisanje na pošti, je vročitev opravljena s pretekom 15. dneva (2. stavek četrtega odstavka 142. člena ZPP). Pri izteku roka se četrti odstavek 111. člena ZPP ne upošteva.
Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Predpisani obličnosti je zadoščeno, kadar sta v pisni obliki dana izjava poroka, da bo izpolnil obveznost glavnega dolžnika, in če je identificirana obveznost glavnega dolžnika.
Toženec ne more uspešno ugovarjati, da je bila njegova poroštvena izjava namenjena zavarovanju nekega drugega posla in ne tistega, ki izhaja iz pisne poroštvene izjave, niti da je njegova obveznost prenehala že, ko je bil ta (drugi) posel izpolnjen. Temeljna značilnost poroštva je namreč njegova akcesornost v razmerju do zavarovane obveznosti. Skladno s tem ni mogoče nove ali druge obveznosti zavarovati z obstoječim poroštvom.
Upoštevajoč razlagalno pravilo (argument) ”Lex generalis posterior non derogat legi speciali priori” lahko ugotovimo, da 13. člen ZS, kljub temu, da je kasnejši, spričo svoje splošne narave glede obstoja takšne dolžnosti sodišča v pravdnem postopku (oziroma točneje izpolnjenosti pogojev za njen nastop) ureditve iz tretjega odstavka 226. člena ZPP ne nadomešča.
zavarovalni primer – tatvina vozila – vlom – premoženjska škoda – dokazna ocena – dokazovanje
Na kraju storitve ni bilo sledov vloma, kar kaže z večjo verjetnostjo na to, da v vozilo ni bilo vlomljeno, kot na to, da varnostni sistem ne predstavlja ovire za tatvino.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - vsebina tožbenega zahtevka - identičnost predloga in zahtevka
Izdaja začasne odredbe z vsebino, identično tožbenemu zahtevku, je dopustna le, kadar bo kljub izdani (in izvršeni) začasni odredbi mogoče po zavrnitvi tožbenega zahtevka vzpostaviti prejšnje stanje.
Tožnika nista preverjala izmer svoje parcele in tudi nista predlagala geodetske odmere, ki bi lahko potrdila njuno domnevo o obsegu zemljišča, ki sta ga pridobila.
stečajni postopek - pobot terjatev na dan začetka stečajnega postopka
Ker je tožena stranka štela, da na dan začetka stečajnega postopka obstajata hkrati terjatev tožeče stranke kot upnika do nje kot stečajnega dolžnika in njena nasprotna terjatev do tožeče stranke, je stečajni upravitelj ravnal skladno z določbo 61. člena ZFPPIPP in terjatev tožeče stranke prerekal. Tožeča stranka je skladno z določbo 300. člena ZFPPIPP pravočasno vložila tožbo na ugotovitev obstoja prerekane terjatve.
URS člen 31. KZ-1C člen 72, 72/1, 324, 324/1, 324/1-3, 324/3, 324/4.
nevarna vožnja v cestnem prometu - odvzem vozniškega dovoljenja - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Da je bil obdolženec torej že obravnavan in kaznovan v postopku o prekršku za ravnanja, ki temeljijo na istem historičnem dogodku, kot kaznivo dejanje, ki se v obravnavanem kazenskem postopku očita obdolžencu na podlagi obtožnice. Navedeno pa bi utegnilo pomeniti, da je bil obdolženec dvakrat obravnavan in tudi kaznovan za isto ravnanje.
Dogovor, da bo naročnik (pod)izvajalcu plačal dolgovani znesek, ko bo prejel plačilo s strani investitorja oziroma svojega naročnika, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev (odložnega) pogoja. Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil oziroma ko se pogoj nerazumno dolgo ne uresniči, je treba šteti, da čas izpolnitve (rok) ni določen, zaradi česar upnik pridobi pravico zahtevati (takojšnjo) izpolnitev.
razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja otroka – znižanje preživnine – višina preživnine – potrebe otroka – zmožnosti preživninskega zavezanca – subjektivna sprememba tožbe – privolitev tožene stranke
Toženca sta po zakoniti zastopnici s konkludentnimi dejanji dala soglasje k spremembi tožbe, saj sta nasprotovala tožbenemu zahtevku, sodelovala sta v postopku, kar pomeni, da sta privolila, da stopata v pravdo namesto prvotno tožene stranke.
V sodni praksi obravnavani primeri pasivne legitimacije neposrednega izvajalca motenja posesti so različni. Sodišče prve stopnje je razloge za svojo pravilno odločitev v konkretni zadevi obrazložilo glede na vse okoliščine, kar ne pomeni, da tožeči stranki ni nudilo sodnega varstva kot v drugih primerih. Tožbeni zahtevek zoper izvajalca, ki je dejanje opravil v okviru svoje dejavnosti, po naročilu lastnika, brez koristi od spremembe posestnega stanja, brez očitne protipravnosti naročila in brez možnosti vzpostaviti prejšnje posestno stanje, je pravilno zavrnilo.
Kot je obrazložilo Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up-495/16 z dne 22.7.2016, in kar izhaja tudi že iz ustaljene ustavosodne prakse, je obrazložena sodna odločba bistven del poštenega sodnega postopka. Z njo mora sodišče na konkreten način in zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev. Za zagotovitev človekove pravice do poštenega sojenja je pomembno, da stranka, če ni uspešna, lahko spozna, kakšni so bili razlogi za odločitev nanašajoč se na obtožbo proti njej. Iz obrazložitve sodne odločbe mora biti razvidno, da si je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo. Zgolj pavšalen, splošen odgovor sodišča na konkretne navedbe stranke, ki ravni konkretnosti argumenta ne dosega, pomeni navidezno obrazložitev.
ZBan-1 člen 347, 350a. ZRPPB člen 265. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – imetnik kvalificiranih pravic – odločba o izrednih ukrepih – zakonitost odločbe – varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih – tožba proti odločbi o izrednem ukrepu
Ker bo šele z novim zakonom, ki bo nadomestil razveljavljeno ureditev po ZBan-1, določen ustavnoskladen postopek, v katerem bo imetnikom kvalificiranih pravic zagotovljeno sodno varstvo v zvezi z ugotavljanjem dejstev, ki so bila podlaga za sprejem odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih, so podani razlogi, ki narekujejo ugoditev predlogu tožeče stranke za prekinitev postopka do odločitve sodišča v postopku po zakonu, ki bo nadomestil postopek iz 350.a člena ZBan-1.
Imetniki istovrstnih kvalificiranih obveznosti iste banke so enotni sosporniki, imetniki kvalificiranih obveznosti posamezne banke in kvalificiranih obveznosti vseh prizadetih bank pa navadni sosporniki.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje – napaka selitvenega servisa – skrbnost odvetnika pri organizaciji dela pisarne – narok – pritožbene novote
Sodišče prve stopnje ni zavrnilo predloga zaradi pomanjkljive trditvene podlage, temveč ker je že iz samih navedb predlagateljice očitno izhajalo, da dejstev, zaradi katerih je nastala zamuda, ni bilo mogoče subsumirati pod pravni standard „upravičenega razloga“. V tem primeru pa lahko sodišče predlog zavrne brez razpisa naroka.
Pritožnik v pritožbi zoper zavrženje pritožbe navaja, da se je zanesel na oznako na vročilnici. Tam je res označeno Vrhovno sodišče – Informacijski sistem eINS, Okrožno sodišče v Kranju, vendar je treba upoštevati, da nikjer na sodnem pismu ni označeno, da je to pošiljatelj oziroma naslovnik vlog, kateremu naj udeleženec stečajnega postopka, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju, vlaga vloge. Gre za oznako pri elektronskem poslovanju sodišča, ki omogoča Pošti Slovenije, da sodne pošiljke vrača ustreznemu prejemniku glede na poštni predal, ki se ga uporablja za skeniranje tako prispelih sodnih pisem in obvestil o vročitvi. Vendar to ni naslov, na katerega naj stranka vlaga vloge. Stranka s tako označeno vročilnico torej ni mogla biti zavedena, to pa je bistvo vseh pritožbenih navedb.
ZZK-1 člen 5, 86, 87, 88, 152. ZIZ člen 46, 46/1, 57, 170. SPZ člen 143.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – (ne)pravnomočnost sklepa o izvršbi – začetek učinkovanja vpisa
Zemljiškoknjižno sodišče je v konkretni zadevi pravilno uporabilo določbe 86., 87. in 88. člena ZZK-1, ki se nanašajo na vpis zaznambe izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti. Gre za prisilno hipoteko (glej še 143. člen SPZ), za katero soglasje lastnika nepremičnine (dolžnika v postopku izvršbe) ni potrebno. Ker je po podatkih spisa sodišče obvestilo in listino, ki predstavlja podlago za vpis, prejelo 14.3.2016, je pravilno odločeno, da dovoljeni vpis učinkuje od tega dne. V zemljiškoknjižnem ugovornem postopku se ne uporablja določba 57. člena ZIZ.
fikcija vročitve - oprava naroka v odsotnosti stranke - pritožbena novota
Trditvam tožnice, s katerimi je podrobno obrazložila tako obstoj kot tudi višino terjatve zoper toženko, o resničnosti slednjih pa predložila tudi obsežno listinsko dokumentacijo v spis, ob tem pa umaknila že zastaran del terjatve, toženka ni nasprotovala, zaradi tega se navedena dejstva štejejo kot priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSC0004775
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/11. ZKP člen 129a, 129a/3, 129a/5. Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist člen 6, 6/2. ZIKS-1 člen 13.
način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - kontradiktornost postopka
Načelo kontradiktornosti je sestavni del odločanja o predlogu za alternativno izvršitev kazni zapora kakor tudi odločanja o izvršitvi kazni zaradi kršitve obveznosti iz dela v splošno korist. Po tretjem odstavku 129.a člena ZKP, ki se po petem odstavku istega člena smiselno uporablja tudi za odločanje o izvršitvi kazni, lahko sodnik odredi, da se raziščejo dejstva in preskrbijo dokazi, na katere se sklicuje predlog (v konkretnem primeru poročilo Centra za socialno delo), po potrebi pa sme razpisati narok.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - poprava zemljiške knjige - neveljavnost vknjižbe - tožba na ugotovitve lastninske pravice
Napako je očitno zagrešilo Okrajno sodišče v Murski Soboti pri sestavi poizvedovalnega zapisnika z dne 3. 4. 1948, na podlagi katerega je lastninska pravica na sporni nepremičnini prešla v splošno ljudsko premoženje, pri čemer je bilo očitno spregledano, da sporna parcela predstavlja kanal in ne potoka. Do napake je prišlo pri nastanku nove zemljiške knjige in ne zaradi geodetske izmere. Tožnika sta zatrjevala pomotni vpis, kar je izvedenec D. tudi ugotovil in ustrezno obrazložil.