prepozna pritožba – vročitev s fikcijo – načelno pravno mnenje – štetje rokov
Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, odkar je bilo puščeno obvestilo o tem, da lahko stranka dvigne pisanje na pošti, je vročitev opravljena s pretekom 15. dneva (2. stavek četrtega odstavka 142. člena ZPP). Pri izteku roka se četrti odstavek 111. člena ZPP ne upošteva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM0023508
URS člen 2, 22. ZIZ člen 64, 64/2, 65, 65/1, 65/2, 192, 192/1, 192/2, 193. ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8.
izvršilni postopek - ugovor tretjega - pridobitev lastninske pravice na javni dražbi - originarna pridobitev lastninske pravice - konkurenca originarno pridobljenih lastninskih pravic - javna dražba nepremičnin - sistem prekluzij - poseg v pravico do izjave - navajanje novih dejstev in dokazov - splošno načelo sorazmernosti - načelo hitrosti - načelo pravne varnosti - smiselna uporaba določb pravdnega postopka
ZIZ nima določila, ki bi omejevalo tretjega glede navajanja novot, zato je pravilno prilagojeno (smiselno) uporabiti določilo pravdnega postopka, ki omejuje navajanje novot na trenutek prvega naroka. Če upoštevamo posebnosti odločanja o ugovoru tretjega, narok ni potreben, tretji pa mora navesti nova dejstva in dokaze najkasneje do trenutka, ko je upniku s strani sodišča dana možnost, da se o ugovoru izjasni, saj je zakonodajalec vezal odločitev o ugovoru na navedeno upnikovo ravnanje. Kasnejše dopolnitve niso dopustne, saj bi bila prizadeta hitrost postopka.
Pri originarni pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini, kot je prisilna prodaja v izvršilnem postopku, je vpis v zemljiško knjigo le deklaratorne narave. Za nakup nepremičnine v izvršbi velja, da kupec postane lastnik že na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o izročitvi nepremičnine (prvi odstavek 192. člena ZIZ), in to tudi, če se kasneje izkaže, da dolžnik ni bil lastnik nepremičnine, ampak kdo tretji.
podaljšanje začasnega zavarovanja za odvzem premoženjske koristi - bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi
Sodišče prve stopnje odreditev podaljšanja začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem temelji na pravnomočni sodbi, izrečeni obsojencu dne 10. 5. 2016, za tem pa odreditev utemeljuje z opisom dveh drugih kaznivih dejanj, za kateri obsojenemu ni bila izrečena sodba in se po podatkih kazenskega spisa zadeva nahaja še v fazi pred obtožbo.
zavarovalni primer – tatvina vozila – vlom – premoženjska škoda – dokazna ocena – dokazovanje
Na kraju storitve ni bilo sledov vloma, kar kaže z večjo verjetnostjo na to, da v vozilo ni bilo vlomljeno, kot na to, da varnostni sistem ne predstavlja ovire za tatvino.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - vsebina tožbenega zahtevka - identičnost predloga in zahtevka
Izdaja začasne odredbe z vsebino, identično tožbenemu zahtevku, je dopustna le, kadar bo kljub izdani (in izvršeni) začasni odredbi mogoče po zavrnitvi tožbenega zahtevka vzpostaviti prejšnje stanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086237
KZ-1 člen 307, 307/1, 307/2. ZKP člen 76, 76/3, 169, 169/7.
nedovoljen promet orožja ali eksploziva - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zaslišanje osumljenca - zahteva za preiskavo - formalni preizkus zahteve - materialni preizkus zahteve
Abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti v opisu dejanja konkretizirani. Ni pomembno, ali so abstraktni zakonski znaki sploh navedeni, pomembno je, da abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja izhajajo iz konkretiziranega opisa osumljenčevega ravnanja.
Čeprav je pomen besed „posredovanje“ in „izvoziti“ jasen, ne gre za zakonska znaka, ki sta dovolj določno opredeljena že v zakonu. V konkretnem opisu kaznivega dejanja je potrebno navesti konkretna osumljenčeva ravnanja, zaznana v zunanjem svetu, s katerimi naj bi storilec izpolnil navedena zakonska znaka.
Tudi besedilo sporne posojilne pogodbe potrjuje zaključek, da znesek 45.000,00 EUR ni predstavljal posojila toženki (niti B. B., ki je imel s tožnikom sklenjeno pogodbo z identičnim besedilom) in ji tudi ni bil izročen kot posojilo, ampak „zavarovanje“ tožnikovega „prikritega“ dejanskega lastniškega deleža v družbi. V pogodbi sploh ni predvideno, da se znesek 45.000,00 EUR vrne v denarju, ampak le s spremembo v lastniški delež oziroma prenosom lastništva novoustanovljenega podjetja.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - splošni pogoji - plačilo premij iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz proračuna - uspeh strank v pravdi - stroški postopka - notifikacijska dolžnost
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za plačilo premij iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter posledično za plačilo zamudnih obresti in stroškov opominjanja, je pravilna, saj je bila toženka upravičena do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za vtoževano obdobje na podlagi odločb CSD in tako ni bila zavezana k plačevanju tekočih premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Toženkina opustitev notifikacijske dolžnosti iz 17. člena SPD-06 ne spremeni dejstva, da tožnica v pravdi ni uspela, zato ji toženka ni dolžna povrniti pravdnih stroškov.
OZ člen 150, 152, 152/1, 152/2, 153, 187. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nesreča pri delu – delovna nesreča – delo na višini – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost – opaž – skrite napake – odgovornost imetnika stvari – odgovornost naročnika in izvajalca del – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skladu z drugim odstavkom 152. člena OZ imetnik stvari odgovarja poleg dejanskega uporabnika stvari, če je škoda posledica kakšne skrite napake ali skrite lastnosti stvari, na katero imetnik uporabnika ni opozoril. Sodišče se mora v ponovljenem sojenju zato opredeliti tudi do podanih trditev in ugovorov glede skritih napak na izročeni stvari.
pogodba o štipendiranju – vračilo izplačane štipendije – krivdni razlogi – zaključek študija – rok za zaključek študija – sporno pogodbeno določilo – razlaga pogodb – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – razlagalne metode – tipska pogodba
Ker sta obe pravdni stranki četrti alineji 1. člena Pogodbe pripisovali diametralno nasproten pomen, je bila vsebina navedenega pogodbenega določila med njima sporna. Posledično je materialno zmotno stališče izpodbijane sodbe, oprto na prvi odstavek 82. člena OZ, da ni potrebna uporaba drugih razlagalnih metod, ker je na podlagi jezikovne razlage mogoče ugotoviti zgolj en besedni pomen pravnega pravila.
Ni podlage za uporabo 191. člena OZ. Tožnica tretji toženki ni plačala zneska 60.000,00 EUR brez pravne podlage. V zameno za ta znesek je od nje prejela izbrisno pobotnico, kot sta se sporazumeli.
prijava izločitvene pravice – vsebina prijave – ponovna prijava – ne gre za res iudicata
Izločitvena pravica se uveljavlja v stečajnem postopku, kar že po logiki stvari pomeni, da je treba prijavo vložiti v stečajni spis, torej sodišču, ne pa upravitelju.
Zgolj predložitev nekaj listin ne predstavlja prijave izločitvene pravice.
Kadar obstaja dvom, ali je prijavljena izločitvena pravica, je tako od upravitelja kot od sodišča prve stopnje pričakovati, da bosta take dvomljive primere najprej razčistila z osebo, ki je upravitelju poslala listine.
Učinkov pravnomočnosti ni mogoče vezati na odločitev o nečem, kar v postopku sploh ni bilo vloženo oziroma uveljavljeno. Višje sodišče ocenjuje, da posledic neupoštevanja napotitve na pravdo, ki je bila vsebovana v sklepu z dne 17. 11. 2015 in ki jih določa tretji odstavek 310. člena ZFPPIPP, v obravnavanem primeru zato prav tako ni mogoče upoštevati.
STEČAJNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081284
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 235, 235/2. ZIL-1 člen 47. ZPP člen 285.
začetek stečajnega postopka – upnikov predlog – procesna legitimacija predlagatelja – verjetnost obstoja terjatve – vročanje v stečajnem postopku – uporaba blagovne znamke – pritožbene novote – materialno procesno vodstvo
Dejstvo, da predlagatelj ni prejel zapisnika (po pošti), ne predstavlja nikakršne kršitve pravil postopka in na odločitev sodišča prve stopnje kaj takega sploh ne more vplivati.
Predlagatelj trdi, da dolžnik blagovno znamko uporablja, to pa naj bi tudi prispevalo k dolžnikovemu poslovnemu rezultatu. Da bi bilo temu res tako, bi morala biti navzven zaznavna uporaba blagovne znamke.
ZFPPIPP v 231. členu določa, da mora predlagatelj izkazati verjetnost terjatve. Vendar pa dolžniku dopušča, da to verjetnost izpodbija. S svojimi navedbami je to dolžniku uspelo, na predlagatelju pa je nato trditveno in dokazno breme, da sodišče prepriča o obstoju terjatve.
V sodni praksi obravnavani primeri pasivne legitimacije neposrednega izvajalca motenja posesti so različni. Sodišče prve stopnje je razloge za svojo pravilno odločitev v konkretni zadevi obrazložilo glede na vse okoliščine, kar ne pomeni, da tožeči stranki ni nudilo sodnega varstva kot v drugih primerih. Tožbeni zahtevek zoper izvajalca, ki je dejanje opravil v okviru svoje dejavnosti, po naročilu lastnika, brez koristi od spremembe posestnega stanja, brez očitne protipravnosti naročila in brez možnosti vzpostaviti prejšnje posestno stanje, je pravilno zavrnilo.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - poprava zemljiške knjige - neveljavnost vknjižbe - tožba na ugotovitve lastninske pravice
Napako je očitno zagrešilo Okrajno sodišče v Murski Soboti pri sestavi poizvedovalnega zapisnika z dne 3. 4. 1948, na podlagi katerega je lastninska pravica na sporni nepremičnini prešla v splošno ljudsko premoženje, pri čemer je bilo očitno spregledano, da sporna parcela predstavlja kanal in ne potoka. Do napake je prišlo pri nastanku nove zemljiške knjige in ne zaradi geodetske izmere. Tožnika sta zatrjevala pomotni vpis, kar je izvedenec D. tudi ugotovil in ustrezno obrazložil.
OZ člen 154, 154/1, 171, 171/1. ZprCP člen 42, 42/1, 46, 46/1, 46/1-1.
prometna nesreča - prehitevanje - hitrost vožnje - vzročna zveza - deljena odgovornost - prekršek
Hitrost tožnikove vožnje ni v neposredni vzročni zvezi z nastalo prometno nesrečo, dejstvo prekoračene hitrosti pa pomeni zgolj storitev prekrška po 46. členu ZPrCP, za katerega je sicer predpisana ustrezna sankcija.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka na podlagi navedenega naročila nima terjatve do tožeče stranke, saj je bilo naročilo dano družbi L. d.o.o. Ker se lahko pobotata lahko le vzajemni terjatvi, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za pobot (prvi odstavek 311. člena Obligacijskega zakonika). Višje sodišče pa še ugotavlja, da pritožnik ni trdil, da je podana izjema (313. OZ), ki dovoljuje pobot tudi, če ni izpolnjen pogoj vzajemnosti.
ZGD člen 168, 168/1. ZPP člen 17, 17/2, 482, 482/1, 482/1-1, 482/2.
gospodarski spor - delniška družba - delničar - izbris iz registra delničarjev - stvarna pristojnost sodišča - vrednost spora
Delničar je družbenik delniške družbe, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice (prvi odstavek 168. člena Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD), njuno razmerje pa je urejeno v pravu gospodarskih družb (četrti oddelek 4. poglavja ZGD). Po določbi 1. točke prvega odstavka 482. člena ZPP pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med družbeniki in družbami, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – gospodarski spor – zbornica
Tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, saj med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.