KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002791
ZKP člen 270, 270/2, 276, 276/2, 277, 277/1, 284, 284/1. KZ-1 člen 228, 228/1.
ugovor zoper obtožnico - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - kaznivo dejanje poslovne goljufije - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen
Presoja, ali je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo dejanje, je predmet tako imenovanega vsebinskega ali materialnega preizkusa, ki ga v fazi obtožnega postopka (XIX. poglavje ZKP) lahko opravi le zunajobravnavni senat, ko odloča o ugovoru ali o zahtevi predsednika senata po 284. členu ZKP.
V opisu dejanja poslovne goljufije navedeno kasnejše ravnanje obdolženca sicer lahko kaže na obstoj njegovega že prvotnega preslepitvenega namena pri izvajanju pogodbe, vendar le, v kolikor je v opisu tudi ta konkretiziran; ne more pa obdolženčevo kasnejše ravnanje nadomestiti izostalega opisa njegovega preslepitvenega namena pri izvajanju pogodbe.
odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - poškodbe hrbtenice - okrnitev vida - enotna odškodnina za nastalo nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - vzročna zveza - telesne bolečine - strah - skaženost
Če je odškodnina glede na podobne primere iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti nekoliko previsoko določena, pa je ta presežek treba upoštevati (dodati) pri pravični oceni odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Iz teh razlogov je celotna odškodnina za nepremoženjsko škodo, kot jo je tožnici priznalo sodišče prve stopnje, ustrezna.
Ocena stopnje zmanjšanih življenjskih aktivnosti pri tožnici, kot je navedena v izvedenskem mnenju, ne more predstavljati zgolj matematičnega seštevka označenih stopenj okrnjenosti funkcioniranja tožnice, kot je to storila toženka, zato pritožbeno sodišče to vrednostno oceno iz izvedenskega mnenja ne sprejema kot tiste odločilne okoliščine, od katere bi bila odvisna določitev višine odškodnine. Če pa se že mora izjasniti, pa sprejema vrednostno oceno sodišča prve stopnje. Bolj kot ta ocena pa so pomembne ugotovitve iz izvedenskega mnenja, v katerih so predstavljene konkretne okoliščine in področja, na katerih so življenjske aktivnosti tožnice zmanjšane zaradi škodnega dogodka.
OZ člen 39, 39/1, 39/4, 40, 40/1, 40/2, 86, 94, 99, 1050.
podlaga pogodbe – kavza pogodbe – odsotnost kavze – nagibi za sklenitev pogodbe – nedopusten nagib – pogodba o poravnavi
Pritožbene navedbe, da je toženec dogovor podpisal zgolj zato, da se reši tožničinih pritiskov, ter da ga ni vodila želja po poravnavi škode, so nesklepčne; tožencu ne morejo pomagati, četudi so resnične. Če kakšnega svojega motiva tožnici ni razkril, ta po določbi prvega odstavka 40. člena OZ na veljavnost pogodbe nima vpliva, ter ne tvori poslovne podlage oz. kavze pogodbe. Sicer pa rešiti se pritiskov ni nedopusten nagib pogodbe o poravnavi; rešiti se pritiskov in odpraviti negotovost v spornem razmerju je praktično eno in isto.
KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023419
Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Duplek člen 6, 6/1. Pravilnik o pogojih in načinu obračuna pri odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda Občine Duplek na Centralni čistilni napravi Maribor člen 5, 5/1.
aktivna legitimacija - izvajalec gospodarske javne službe - okoljska dajatev za onesnaževanje voda
Sodišče prve stopnje je torej v postopku uporabilo pravilno materialno pravo, posledično pa pravilno ugotovilo, da je bil v spornem obdobju izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine D. režijski obrat in ne tožeča stranka.
Dogovor, da bo naročnik (pod)izvajalcu plačal dolgovani znesek, ko bo prejel plačilo s strani investitorja oziroma svojega naročnika, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev (odložnega) pogoja. Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil oziroma ko se pogoj nerazumno dolgo ne uresniči, je treba šteti, da čas izpolnitve (rok) ni določen, zaradi česar upnik pridobi pravico zahtevati (takojšnjo) izpolnitev.
razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja otroka – znižanje preživnine – višina preživnine – potrebe otroka – zmožnosti preživninskega zavezanca – subjektivna sprememba tožbe – privolitev tožene stranke
Toženca sta po zakoniti zastopnici s konkludentnimi dejanji dala soglasje k spremembi tožbe, saj sta nasprotovala tožbenemu zahtevku, sodelovala sta v postopku, kar pomeni, da sta privolila, da stopata v pravdo namesto prvotno tožene stranke.
Toženka je navajala in dokazovala, da so njeni pravni predniki najkasneje leta 2003 nasprotovali izvrševanju služnostne pravice hoje in vožnje. Sodišče prve stopnje bi se na podlagi pravilne uporabe drugega odstavka 217. člena SPZ moralo opredeliti tudi do navedenih trditev.
Trditve o očitnem nesorazmerju med obveznostmi pogodbenih strank bi lahko predstavljale razlog za razveljavitev pogodb zaradi čezmernega prikrajšanja v smislu 118. člena OZ, vendar v tem delu pritožnica sodbe ne izpodbija. Glede na navedeno tožnica od toženca ne more zahtevati plačila višje (tržne) vrednosti za prodani nepremičnini, saj je za izpolnitev pogodbene obveznosti pravno odločilna zgolj s pogodbo dogovorjena cena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082743
ZPP člen 13, 78, 78/2. ZDPra člen 1, 7. URS člen 26.
predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugovor navidezne pogodbe - zastopnik države - zahteva za izločitev sodnika - zavrnitev dokaznega predloga - vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo - protipravno ravnanje sodnika - napačna odločitev sodišča - odškodninska odgovornost države - pretrganje vzročne zveze - odvzem osebne izkaznice
Pravdno sodišče lahko predhodno vprašanje, če o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, reši samo in mu postopka ni treba prekiniti. Izjema velja samo, če posebni predpisi drugače določajo. To za konkretni primer ne velja, saj konkretno vprašanje, ki ga je sodišče reševalo kot predhodno, spada na področje pravdnega postopka. Ali sodišče o predhodnem vprašanju lahko odloči, tudi ni odvisno od morebitne postavitve vmesnega ugotovitvenega zahtevka.
Oškodovanec, ki trdi, da mu je škoda nastala zaradi materialnopravno napačne odločitve sodišča, pa te odločitve ne izpodbija s pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo, s tem svojim ravnanjem pretrga vzročno zvezo med morebitnim protipravnim ravnanjem in škodo.
Pritožbeno sodišče soglaša tudi z zaključkom sodišča prve stopnje, da dejstvo, da je bila tožniku osebna izkaznica odvzeta, tudi sicer ni predstavljalo ovire za sklenitev pogodbe o prenosu poslovnega deleža v obliki notarskega zapisa. Vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem in zatrjevano škodo zato tudi iz tega razloga ni.
Za uspešno izpodbitje morajo biti podane predpostavke: obstoj izpodbojnega dejanja, insolventnost v času oprave tega dejanja, upnikova vednost ali krivdna nevednost glede insolvence. Če manjka le ena sama predpostavka, zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
Prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi ni ugotovilo, da bi bila tožeča stranka insolventna v času oprave izpodbijanih dejanj. Ugotovilo je le, da je tožeča stranka postavila različne trditve, da je tožena stranka prerekala insolventnost in predlagala postavitev izvedenca in da je tožeča stranka dokaz z izvedencem umaknila. Zavzelo je pravilno stališče, da dokazno breme nosi tožeča stranka.
Prvostopenjsko sodišče je sicer ugotovilo plačevanje z zamudo. Vendar pa ne zadošča že vsaka zamuda za nastanek insolventnosti. Trditve, da je zamuda zadoščala za nastanek insolventnosti in da je insolventnosti obstajala v času oprave izpodbojnih dejanj, mora postaviti tožeča stranka sama.
Tožeča stranka v pritožbi ni uveljavljala, da bi prvostopenjsko sodišče storilo kakršnokoli kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z ugotavljanjem insolventnosti v času oprave izpodbojnih dejanj. Tožeča stranka je glede tega sama nosila trditveno in dokazno breme. Tožena stranka jo je opozorila na to, da niti ni postavila konsistentnih trditev in pa, da nosi dokazno breme sama. Dokazni predlog, s katerim bi se lahko ugotovilo, ali je obstajala insolventnost v času oprave izpodbijanih pravnih dejanj, je tožeča stranka umaknila. Ker tožena stranka ni nosila dokaznega bremena glede insolventnosti, tudi na njen predlog ni bilo potrebno izvesti dokaza z izvedencem.
Tožeča stranka ni dokazala, da je bila insolventna v času oprave po njej izpodbijanih dejanj. S tem je manjkala ena temeljnih predpostavk za uspešno izpodbitje pravnih dejanj.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - vsebina tožbenega zahtevka - identičnost predloga in zahtevka
Izdaja začasne odredbe z vsebino, identično tožbenemu zahtevku, je dopustna le, kadar bo kljub izdani (in izvršeni) začasni odredbi mogoče po zavrnitvi tožbenega zahtevka vzpostaviti prejšnje stanje.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dobra vera glede posesti spornega dela nepremičnine - posest dela nepremičnine - vidna posest - raziskovalna dolžnost
Raziskovalna dolžnost, ki bi zemljiškoknjižnega lastnika obvezovala k temu, da posebej raziskuje oziroma spremlja, kdo in kako uporablja obsežen gozd, ne obstaja.
Kljub temu, da gre v spornem primeru za gozdno parcelo, morajo biti znaki posesti gozda jasni in navzven vidni, saj ni mogoče zahtevati, da zemljiškoknjižni lastnik svoj pravni položaj nenehno preverja (če za to nima razloga). Čeprav bi torej sledili navedbam v pritožbi, da je tožnik izvrševanje posestnih dejanj v spornem obdobju prilagodil vrsti zemljišča (ki se je iz travnika spremenil v gozd), navedena posestna dejanja po oceni pritožbenega sodišča ne zadostujejo za dokaz posesti spornega dela nepremičnine, še posebej ne v primeru občasne sečnje in pobiranja dračja v obsežnem gozdu.
Upoštevajoč razlagalno pravilo (argument) ”Lex generalis posterior non derogat legi speciali priori” lahko ugotovimo, da 13. člen ZS, kljub temu, da je kasnejši, spričo svoje splošne narave glede obstoja takšne dolžnosti sodišča v pravdnem postopku (oziroma točneje izpolnjenosti pogojev za njen nastop) ureditve iz tretjega odstavka 226. člena ZPP ne nadomešča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0082742
ZKP člen 542. OZ člen 179.
odmera enotne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - neupravičen pripor - pravni standard pravične denarne odškodnine
Prvo sodišče je z odmero enotne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti v višini 72.800,00 EUR pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 179. člena Obligacijskega zakonika. Na to kaže primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih.
Sodišče prve stopnje sodbe je pravilno ugotovilo, da na kraju prometne nesreče niso obstajali stalni in intenzivni prehodi divjadi preko ceste in zato pravilno zaključilo, da tožena stranka ni bila dolžna ukrepati v smeri postavitev prometnih znakov, zaščitnih ograj ali preprek. Škoda tožnika tako ni nastala po krivdi tožene stranke, zato je njen tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – dodatek h kreditni pogodbi – zvišanje pribitka – načelo stroge formalne legalitete
Dodatek h kreditni pogodbi, ki je zvišal pribitek k fiksnemu delu obrestne mere, ni sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v izvršilnem postopku pa je mogoče izvršiti le terjatev, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Upnik zato ne izkazuje obstoja izvršilnega naslova za tako visoke obrestne mere, kot jih je obračunal. Glede na napačno obračunane pogodbene obresti so bile te plačane v preveliki višini, na ta račun v premajhni višini glavnica, posledično pa so bile tudi zamudne obresti obračunane od prevelike glavnice. V danem primeru ne gre za to, da upnik do plačila obresti po takšnih obrestnih merah v nobenem primeru ne bi bil upravičen, temveč za to, da jih ne more uveljavljati v tem izvršilnem postopku, ki teče na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj zanje nima izvršilnega naslova.
objektivna odškodninska odgovornost - izvajanje gradbenih del - povečano tveganje za nastanek škode - ugovor pasivne legitimacije - naročnik izvedbe gradbenih del
Trditve o nastanku škode zaradi delovanja močnih sil in vibracij pri izvajanja gradbenih del, nakazujejo na objektivno odškodninsko odgovornost po drugem odstavku 131. člena OZ. Izvajanje gradbenih del na nepremičnini namreč praviloma predstavlja delovanje s povečanim tveganjem za nastanek škode.
Glede na določila ZGO-1 in v izpodbijani sodbi ugotovljena dejstva, je zaključek o zgrešeni pasivni legitimaciji materialnopravno zmoten. Prvotožena stranka je pasivno legitimirana kot naročnik na podlagi določb 187. člena OZ.
Za zavarovanje s predhodno odredbo zadošča, da upnik do standarda verjetnosti izkaže objektivno nevarnost, da obstojijo take okoliščine, iz katerih utegne izhajati otežena uveljavitev njegove terjatve. Tako stanje je lahko povzročeno bodisi s strani dolžnika (to je v tem primeru) bodisi je posledica zunanjih (objektivnih) okoliščin.
Četudi drži, da naj bi za dolžnikom stal en izmed največjih upravljavskih skladov, ki mu naj bi zagotovil sodelovanje v zgoraj navedenem obsegu in obliki, to do stopnje verjetnosti še ne zagotavlja, da se bo upnik, v primeru, če do plačila obveznosti pravočasno ne bo prišlo, lahko poplačal v izvršilnem postopku. Bistvo zavarovanja s predhodno odredbo je prav v tem, da se upniku zavaruje poplačilo v bodočem izvršilnem postopku. Morebitni obstoj Commitment letter in moč omenjenega sklada sama po sebi še ne zagotavljata, da se bo upnik v bodoči izvršbi lahko poplačal brez zavarovanja s predhodno odredbo, pri čemer ni sporno, da oba že oblikovana alternativna investicijska sklada še nista začela poslovati.
Že obstoječe zavarovanje upnikove terjatve ne kaže, da bo poplačilo upnikove terjatve v bodoče verjetno prav iz že danega zavarovanja. Gre namreč za zavarovanja na terjatvi, ki jo ima dolžnik do družbe C. d.o.o. - v stečaju v višini 1.087.475,60 EUR, ki je v stečajnem postopku dokončno priznana in tudi zavarovana z ločitveno pravico na terjatvi stečajnega dolžnik (C. d.o.o. - v stečaju) do družbe Z. d.d. - v stečaju. Povsem pravilno je sodišče prve stopnje štelo, da je uspešnost takega zavarovanja zelo vprašljiva. To je tako očitno, da tudi višjemu sodišču glede tega ni treba dodajati razlogov. Predvsem pa je bilo na dolžniku trditveno in dokazno breme o nasprotnem; da je bila terjatev v času izdaje sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo dovolj zavarovana (2. točka prvega odstavka 264. člena ZIZ). Tega bremena ni zmogel. Pritožbeno stališče, da je upnik ob prevzemu zavarovanja vedel, kakšno zavarovanje sprejema (v smislu volenti non fit iniuria), torej ne more biti utemeljeno.
prodajna pogodba – ničnost – ničnostni razlogi – zavrnitev dokaznega predloga – stranka – zaslišanje – pravica do izjave – trditveno in dokazno breme – substanciran dokaz – prekluzija
Dokazno breme je bilo na tožencih že na podlagi pravila, da mora dejstvo dokazovati tista stranka, ki ima lažji dostop do dokaza oziroma da je dokazno breme glede dejstev na tisti stranki, ki so ji v korist. Ker toženca nista želela pojasnjevati in dokazovati svojega finančnega stanja, je njuna trditev, da sta razpolagala z zadostnimi sredstvi za plačilo kupnine, ostala nedokazana.
pogodba o tekočem računu – kreditna pogodba – limit – prekoračitev limita – zakonske zamudne obresti – prepoved ultra alterum tantum – odmera stroškov pravdnega postopka – izvršilni stroški – načelo uspeha v pravdi – končni uspeh
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da banka toži toženca zaradi neporavnanega limita na tekočem računu po določbi ZOR, člen 1052. Gre za posebno pravno podlago, zato je neutemeljena trditev pritožbe, vendar se sodišče ni opredelilo, ali je šlo za stanje na tekočem računu ali kreditno pogodbo.