Splošna deklaracija ZN o človekovih pravicah člen 26, 26/3. URS člen 54, 54/1. ZZZDR člen 113, 113/4.
izvrševanje roditeljske pravice – menjava osnovne šole – mnenje otroka – zaslišanje otroka – korist otroka – kriteriji za presojo otrokovih koristi – načelo kontinuitete
Na podlagi četrtega odstavka 113. člena ZZZDR sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Vsebina navedenega člena torej določa, da mora sodišče ugotoviti, če je otrok sposoben razumeti njegov pomen in posledice odločitve ter mu omogočiti, da to mnenje izrazi v okoliščinah in na način, ki najbolj ustreza njegovi starosti in drugim okoliščinam. Zakon torej ne zahteva, da bi moralo sodišče pred odločitvijo A. A. neposredno zaslišati, oziroma, da bi moral CSD z otrokom opraviti razgovor, kot to zmotno meni pritožba. Kot izhaja iz poročila in mnenja Centra za socialno delo z dne 29. 8. 2016, se CSD ni odločil za opravo razgovora z otrokom, ker ni želel otroka ponovno izpostavljati, saj starša sporov nista sposobna razrešiti znotraj družine, brez posredovanja države, zaradi česar je bil A. A. v preteklosti že izpostavljen številnim razgovorom, tako za potrebe kazenskega postopka, kakor tudi za potrebe pravdnega postopka glede dodelitve otrok.
ZNP člen 31, 31/3, 33, 33/3, 44, 50, 52, 56. Sodni red člen 111, 111/1, 113, 115, 115/3.
postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti – odvzem poslovne sposobnosti – podpis sodne odločbe – rok za pritožbo – upoštevanje prepozne pritožbe
Sodišče druge stopnje lahko iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka določenega v tretjem odstavku 31. člena ZNP, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.
Sodnik podpiše le izvirnik sodnega pisanja, ne pa tudi prepisa izvirnika. Izvirnik sodnega pisanja, v konkretnem primeru izpodbijanega sklepa, ostane v spisu. Stranka pa prejme prepis izvirnika.
ZIZ člen 17, 20a, 20a/1, 20a/3. ZGD-1 člen 667, 667/2, 672.
samostojni podjetnik – prenos podjetja – univerzalno pravno nasledstvo – prevzemna družba – subsidiarna in solidarna odgovornost – izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – dodatek h kreditni pogodbi – zvišanje pribitka – načelo stroge formalne legalitete
V razmerju do družbe, na katero je bilo preneseno podjetje samostojnega podjetnika, je podano univerzalno pravno nasledstvo za obveznosti nekdanjega podjetnika, ta pa kot nekdanji nosilec podjetja kot subsidiarni in solidarni dolžnik, ker prevzemna družba obveznosti ni izpolnila, neomejeno odgovarja za obveznosti, ki so nastale pred prenosom podjetja. Soglasje z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa je treba presojati glede na to, kdo so bile stranke pogodbe, odstop od pogodbe pa je glede na naknadno univerzalno pravno nasledstvo upnik pravilno uveljavljal do prevzemne družbe ter je oba dolžnika tudi obvestil o zapadlosti obveznosti.
Dodatek h kreditni pogodbi, ki je zvišal pribitek k fiksnemu delu obrestne mere, ni sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v izvršilnem postopku pa je mogoče izvršiti le terjatev, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Upnik zato ne izkazuje obstoja izvršilnega naslova za tako visoke obrestne mere, kot jih je obračunal. Glede na napačno obračunane pogodbene obresti so bile te plačane v preveliki višini, na ta račun v premajhni višini glavnica, posledično pa so bile tudi zamudne obresti obračunane od prevelike glavnice. V danem primeru ne gre za to, da upnik do plačila obresti po takšnih obrestnih merah v nobenem primeru ne bi bil upravičen, temveč za to, da jih ne more uveljavljati v tem izvršilnem postopku, ki teče na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj zanje nima izvršilnega naslova.
zavarovalni primer – tatvina vozila – vlom – premoženjska škoda – dokazna ocena – dokazovanje
Na kraju storitve ni bilo sledov vloma, kar kaže z večjo verjetnostjo na to, da v vozilo ni bilo vlomljeno, kot na to, da varnostni sistem ne predstavlja ovire za tatvino.
smrt stranke tekom postopka - pravni naslednik - sklenjen dedni dogovor med dediči glede spornega premoženja - aktivna legitimacija
Tožnik je tekom postopka umrl. Njegova pravna naslednica je zahtevala, da se celoten znesek odškodnine oz. neplačanih stroškov izplača le njej. Dediča sta sklenila dedni dogovor že tudi glede premoženja, ki ga je v tem postopku uveljavljal njun pravni prednik. Glede na sklenjeni dedni dogovor pa je edina dedinja prva tožnica, zato je tudi zahtevek postavljen pravilno.
Dogovor, da bo naročnik (pod)izvajalcu plačal dolgovani znesek, ko bo prejel plačilo s strani investitorja oziroma svojega naročnika, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev (odložnega) pogoja. Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil oziroma ko se pogoj nerazumno dolgo ne uresniči, je treba šteti, da čas izpolnitve (rok) ni določen, zaradi česar upnik pridobi pravico zahtevati (takojšnjo) izpolnitev.
razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja otroka – znižanje preživnine – višina preživnine – potrebe otroka – zmožnosti preživninskega zavezanca – subjektivna sprememba tožbe – privolitev tožene stranke
Toženca sta po zakoniti zastopnici s konkludentnimi dejanji dala soglasje k spremembi tožbe, saj sta nasprotovala tožbenemu zahtevku, sodelovala sta v postopku, kar pomeni, da sta privolila, da stopata v pravdo namesto prvotno tožene stranke.
predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - narok - pasivna legitimacija - verjetnost terjatve - obstoj skupnega premoženja - objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Kršitve sodišče ni storilo s tem, ko ni opravilo naroka, saj izvedba naroka tudi v fazi ugovornega postopka zoper sklep o začasni odredbi ni obligatorna.
Če bo v postopku ugotovljeno, da nepremičnine, ki so predmet tožbenega zahtevka, sodijo v skupno premoženje, s posegom v delež prvega toženca ne bodo v ničemer prizadete pravice druge toženke. Če bo ugotovljeno, da nepremičnine ne sodijo v skupno premoženje, bo tožničin tožbeni zahtevek zavrnjen. Ker pa je druga toženka po zemljiškoknjižnih podatkih edina lastnica spornih nepremičnin, je pravilno zajeta kot toženka v pravdnem postopku in kot dolžnica v postopku za izdajo začasne odredbe.
stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – nepravo priposestvovanje stvarne služnosti – pogodba o ustanovitvi služnosti – dobra vera – uporaba poti s soglasjem lastnika – dovoljenje za začasno uporabo zemljišča do preklica – negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sta se toženca zavedala, da je služnost dovoljena do preklica. Že iz tega razloga pa tudi tožbeni zahtevek po prvem odstavku 54. člena ZTLR oziroma po drugem odstavku 217. člena SPZ ni utemeljen (izvrševanje služnosti dvajset let brez nasprotovanja lastnika služeče stvari), saj stvarne služnosti v primeru, ko je služnost dovoljena do preklica, ni mogoče priposestvovati.
Tožnika nista preverjala izmer svoje parcele in tudi nista predlagala geodetske odmere, ki bi lahko potrdila njuno domnevo o obsegu zemljišča, ki sta ga pridobila.
OZ člen 150, 152, 152/1, 152/2, 153, 187. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nesreča pri delu – delovna nesreča – delo na višini – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost – opaž – skrite napake – odgovornost imetnika stvari – odgovornost naročnika in izvajalca del – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skladu z drugim odstavkom 152. člena OZ imetnik stvari odgovarja poleg dejanskega uporabnika stvari, če je škoda posledica kakšne skrite napake ali skrite lastnosti stvari, na katero imetnik uporabnika ni opozoril. Sodišče se mora v ponovljenem sojenju zato opredeliti tudi do podanih trditev in ugovorov glede skritih napak na izročeni stvari.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0086239
KZ-1 člen 57, 57/3. ZKP člen 506, 506/4. ZFPPIPP člen 386, 408, 408/2 408/2-2.
pogojna obsodba s posebnim pogojem – izpolnitev posebnega pogoja – osebni stečaj – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – terjatve, za katere ne učinkuje odpust obveznosti – povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem – zmožnost plačila naložene obveznosti
Stečajni postopek predstavlja zgolj začasno oviro za izpolnitev posebnega pogoja s strani obdolženega. Samo dejstvo, da je obdolženi v postopku osebnega stečaja, obdolženega ne razbremenjuje plačila obveznosti, določene kot posebni pogoj v pogojni obsodbi.
Obdolženi bo tudi po prenehanju stečajnega postopka še vedno dolžan plačati preostanek obveznosti, naložene v pogojni obsodbi, ki ne bo poplačana v stečajnem postopku.
pogodba o štipendiranju – vračilo izplačane štipendije – krivdni razlogi – zaključek študija – rok za zaključek študija – sporno pogodbeno določilo – razlaga pogodb – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – razlagalne metode – tipska pogodba
Ker sta obe pravdni stranki četrti alineji 1. člena Pogodbe pripisovali diametralno nasproten pomen, je bila vsebina navedenega pogodbenega določila med njima sporna. Posledično je materialno zmotno stališče izpodbijane sodbe, oprto na prvi odstavek 82. člena OZ, da ni potrebna uporaba drugih razlagalnih metod, ker je na podlagi jezikovne razlage mogoče ugotoviti zgolj en besedni pomen pravnega pravila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082743
ZPP člen 13, 78, 78/2. ZDPra člen 1, 7. URS člen 26.
predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugovor navidezne pogodbe - zastopnik države - zahteva za izločitev sodnika - zavrnitev dokaznega predloga - vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo - protipravno ravnanje sodnika - napačna odločitev sodišča - odškodninska odgovornost države - pretrganje vzročne zveze - odvzem osebne izkaznice
Pravdno sodišče lahko predhodno vprašanje, če o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, reši samo in mu postopka ni treba prekiniti. Izjema velja samo, če posebni predpisi drugače določajo. To za konkretni primer ne velja, saj konkretno vprašanje, ki ga je sodišče reševalo kot predhodno, spada na področje pravdnega postopka. Ali sodišče o predhodnem vprašanju lahko odloči, tudi ni odvisno od morebitne postavitve vmesnega ugotovitvenega zahtevka.
Oškodovanec, ki trdi, da mu je škoda nastala zaradi materialnopravno napačne odločitve sodišča, pa te odločitve ne izpodbija s pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo, s tem svojim ravnanjem pretrga vzročno zvezo med morebitnim protipravnim ravnanjem in škodo.
Pritožbeno sodišče soglaša tudi z zaključkom sodišča prve stopnje, da dejstvo, da je bila tožniku osebna izkaznica odvzeta, tudi sicer ni predstavljalo ovire za sklenitev pogodbe o prenosu poslovnega deleža v obliki notarskega zapisa. Vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem in zatrjevano škodo zato tudi iz tega razloga ni.
OZ člen 39, 39/1, 39/4, 40, 40/1, 40/2, 86, 94, 99, 1050.
podlaga pogodbe – kavza pogodbe – odsotnost kavze – nagibi za sklenitev pogodbe – nedopusten nagib – pogodba o poravnavi
Pritožbene navedbe, da je toženec dogovor podpisal zgolj zato, da se reši tožničinih pritiskov, ter da ga ni vodila želja po poravnavi škode, so nesklepčne; tožencu ne morejo pomagati, četudi so resnične. Če kakšnega svojega motiva tožnici ni razkril, ta po določbi prvega odstavka 40. člena OZ na veljavnost pogodbe nima vpliva, ter ne tvori poslovne podlage oz. kavze pogodbe. Sicer pa rešiti se pritiskov ni nedopusten nagib pogodbe o poravnavi; rešiti se pritiskov in odpraviti negotovost v spornem razmerju je praktično eno in isto.
KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023419
Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Duplek člen 6, 6/1. Pravilnik o pogojih in načinu obračuna pri odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda Občine Duplek na Centralni čistilni napravi Maribor člen 5, 5/1.
aktivna legitimacija - izvajalec gospodarske javne službe - okoljska dajatev za onesnaževanje voda
Sodišče prve stopnje je torej v postopku uporabilo pravilno materialno pravo, posledično pa pravilno ugotovilo, da je bil v spornem obdobju izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine D. režijski obrat in ne tožeča stranka.
URS člen 31. KZ-1C člen 72, 72/1, 324, 324/1, 324/1-3, 324/3, 324/4.
nevarna vožnja v cestnem prometu - odvzem vozniškega dovoljenja - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Da je bil obdolženec torej že obravnavan in kaznovan v postopku o prekršku za ravnanja, ki temeljijo na istem historičnem dogodku, kot kaznivo dejanje, ki se v obravnavanem kazenskem postopku očita obdolžencu na podlagi obtožnice. Navedeno pa bi utegnilo pomeniti, da je bil obdolženec dvakrat obravnavan in tudi kaznovan za isto ravnanje.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti – posredni oškodovanec – odmera višine odškodnine
Tožnik je v obdobju, ko si njegovi vrstniki ustvarjajo družino in zaživijo polno samostojno življenje, tožniku pa je to zaradi skrbi za invalidnega očeta in njegovega nezaupanja do drugih oseb močno oteženo. Zato je po oceni pritožbenega sodišča odškodnina v višini 22 povprečnih neto plač ustrezna satisfakcija za duševno trpljenje zaradi očetove težke invalidnosti.
Tudi besedilo sporne posojilne pogodbe potrjuje zaključek, da znesek 45.000,00 EUR ni predstavljal posojila toženki (niti B. B., ki je imel s tožnikom sklenjeno pogodbo z identičnim besedilom) in ji tudi ni bil izročen kot posojilo, ampak „zavarovanje“ tožnikovega „prikritega“ dejanskega lastniškega deleža v družbi. V pogodbi sploh ni predvideno, da se znesek 45.000,00 EUR vrne v denarju, ampak le s spremembo v lastniški delež oziroma prenosom lastništva novoustanovljenega podjetja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM0023508
URS člen 2, 22. ZIZ člen 64, 64/2, 65, 65/1, 65/2, 192, 192/1, 192/2, 193. ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8.
izvršilni postopek - ugovor tretjega - pridobitev lastninske pravice na javni dražbi - originarna pridobitev lastninske pravice - konkurenca originarno pridobljenih lastninskih pravic - javna dražba nepremičnin - sistem prekluzij - poseg v pravico do izjave - navajanje novih dejstev in dokazov - splošno načelo sorazmernosti - načelo hitrosti - načelo pravne varnosti - smiselna uporaba določb pravdnega postopka
ZIZ nima določila, ki bi omejevalo tretjega glede navajanja novot, zato je pravilno prilagojeno (smiselno) uporabiti določilo pravdnega postopka, ki omejuje navajanje novot na trenutek prvega naroka. Če upoštevamo posebnosti odločanja o ugovoru tretjega, narok ni potreben, tretji pa mora navesti nova dejstva in dokaze najkasneje do trenutka, ko je upniku s strani sodišča dana možnost, da se o ugovoru izjasni, saj je zakonodajalec vezal odločitev o ugovoru na navedeno upnikovo ravnanje. Kasnejše dopolnitve niso dopustne, saj bi bila prizadeta hitrost postopka.
Pri originarni pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini, kot je prisilna prodaja v izvršilnem postopku, je vpis v zemljiško knjigo le deklaratorne narave. Za nakup nepremičnine v izvršbi velja, da kupec postane lastnik že na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o izročitvi nepremičnine (prvi odstavek 192. člena ZIZ), in to tudi, če se kasneje izkaže, da dolžnik ni bil lastnik nepremičnine, ampak kdo tretji.