prosto urejanje obligacijskih razmerij - splošni pogoji - plačilo premij iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz proračuna - uspeh strank v pravdi - stroški postopka - notifikacijska dolžnost
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za plačilo premij iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter posledično za plačilo zamudnih obresti in stroškov opominjanja, je pravilna, saj je bila toženka upravičena do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za vtoževano obdobje na podlagi odločb CSD in tako ni bila zavezana k plačevanju tekočih premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Toženkina opustitev notifikacijske dolžnosti iz 17. člena SPD-06 ne spremeni dejstva, da tožnica v pravdi ni uspela, zato ji toženka ni dolžna povrniti pravdnih stroškov.
Za uspešno izpodbitje morajo biti podane predpostavke: obstoj izpodbojnega dejanja, insolventnost v času oprave tega dejanja, upnikova vednost ali krivdna nevednost glede insolvence. Če manjka le ena sama predpostavka, zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
Prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi ni ugotovilo, da bi bila tožeča stranka insolventna v času oprave izpodbijanih dejanj. Ugotovilo je le, da je tožeča stranka postavila različne trditve, da je tožena stranka prerekala insolventnost in predlagala postavitev izvedenca in da je tožeča stranka dokaz z izvedencem umaknila. Zavzelo je pravilno stališče, da dokazno breme nosi tožeča stranka.
Prvostopenjsko sodišče je sicer ugotovilo plačevanje z zamudo. Vendar pa ne zadošča že vsaka zamuda za nastanek insolventnosti. Trditve, da je zamuda zadoščala za nastanek insolventnosti in da je insolventnosti obstajala v času oprave izpodbojnih dejanj, mora postaviti tožeča stranka sama.
Tožeča stranka v pritožbi ni uveljavljala, da bi prvostopenjsko sodišče storilo kakršnokoli kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z ugotavljanjem insolventnosti v času oprave izpodbojnih dejanj. Tožeča stranka je glede tega sama nosila trditveno in dokazno breme. Tožena stranka jo je opozorila na to, da niti ni postavila konsistentnih trditev in pa, da nosi dokazno breme sama. Dokazni predlog, s katerim bi se lahko ugotovilo, ali je obstajala insolventnost v času oprave izpodbijanih pravnih dejanj, je tožeča stranka umaknila. Ker tožena stranka ni nosila dokaznega bremena glede insolventnosti, tudi na njen predlog ni bilo potrebno izvesti dokaza z izvedencem.
Tožeča stranka ni dokazala, da je bila insolventna v času oprave po njej izpodbijanih dejanj. S tem je manjkala ena temeljnih predpostavk za uspešno izpodbitje pravnih dejanj.
ZIZ člen 24, 24/3. ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 343, 343/4.
sprememba upnika – vstop novega upnika – upravičen predlagatelj – popravni sklep – pravni interes za pritožbo
Dolžnik utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo tretjega odstavka 24. člena ZIZ. V skladu s to določbo namreč sodišče dovoli vstop novega upnika namesto prvotnega, kadar pride do spremembe po vložitvi predloga za izvršbo, le na predlog novega upnika, torej tistega, ki z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. V konkretnem primeru je vstop novega upnika predlagal (prvotni) upnik, novi upnik pa je predlagal vstop šele 7. 10. 2016, kar je po izdaji izpodbijanega sklepa in bo o tem predlogu odločilo sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku.
Glede na to, da je popravni sklep sestavni del sklepa z dne 18. 7. 2016, ki je bil razveljavljen in upnikov predlog zavržen, dolžnik nima pravnega interesa za odločitev o pritožbi zoper ta sklep.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023553
KZ-1 člen 196, 196/1, 235, 235/1, 235/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje ponarejanja listin - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - izpodbijanje dejanskega stanja - dokazna ocena - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje o odločilnih dejstvih - nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov in med samimi listinami oz. zapisniki - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Pritožba se v zvezi z zatrjevanjem, da neplačilo regresa ni kaznivo, ker regres ne spada med prejemke iz delovnega razmerja, sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 261/2010 z dne 16. 6. 2011. Zatrjevanjem pritožbe ni mogoče pritrditi, ker se obdolžencu kaznivo dejanje očita po prvem odstavku 196. člena KZ-1, kjer „med druge prejemke iz delovnega razmerja“ spada tudi regres. Prav to pa izhaja tudi iz zaključka sodbe Vrhovnega sodišča RS, na katero se sklicuje pritožba.
ZNP člen 31, 31/3, 33, 33/3, 44, 50, 52, 56. Sodni red člen 111, 111/1, 113, 115, 115/3.
postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti – odvzem poslovne sposobnosti – podpis sodne odločbe – rok za pritožbo – upoštevanje prepozne pritožbe
Sodišče druge stopnje lahko iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka določenega v tretjem odstavku 31. člena ZNP, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.
Sodnik podpiše le izvirnik sodnega pisanja, ne pa tudi prepisa izvirnika. Izvirnik sodnega pisanja, v konkretnem primeru izpodbijanega sklepa, ostane v spisu. Stranka pa prejme prepis izvirnika.
Dogovor, da bo naročnik (pod)izvajalcu plačal dolgovani znesek, ko bo prejel plačilo s strani investitorja oziroma svojega naročnika, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev (odložnega) pogoja. Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil oziroma ko se pogoj nerazumno dolgo ne uresniči, je treba šteti, da čas izpolnitve (rok) ni določen, zaradi česar upnik pridobi pravico zahtevati (takojšnjo) izpolnitev.
razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja otroka – znižanje preživnine – višina preživnine – potrebe otroka – zmožnosti preživninskega zavezanca – subjektivna sprememba tožbe – privolitev tožene stranke
Toženca sta po zakoniti zastopnici s konkludentnimi dejanji dala soglasje k spremembi tožbe, saj sta nasprotovala tožbenemu zahtevku, sodelovala sta v postopku, kar pomeni, da sta privolila, da stopata v pravdo namesto prvotno tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM0023508
URS člen 2, 22. ZIZ člen 64, 64/2, 65, 65/1, 65/2, 192, 192/1, 192/2, 193. ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8.
izvršilni postopek - ugovor tretjega - pridobitev lastninske pravice na javni dražbi - originarna pridobitev lastninske pravice - konkurenca originarno pridobljenih lastninskih pravic - javna dražba nepremičnin - sistem prekluzij - poseg v pravico do izjave - navajanje novih dejstev in dokazov - splošno načelo sorazmernosti - načelo hitrosti - načelo pravne varnosti - smiselna uporaba določb pravdnega postopka
ZIZ nima določila, ki bi omejevalo tretjega glede navajanja novot, zato je pravilno prilagojeno (smiselno) uporabiti določilo pravdnega postopka, ki omejuje navajanje novot na trenutek prvega naroka. Če upoštevamo posebnosti odločanja o ugovoru tretjega, narok ni potreben, tretji pa mora navesti nova dejstva in dokaze najkasneje do trenutka, ko je upniku s strani sodišča dana možnost, da se o ugovoru izjasni, saj je zakonodajalec vezal odločitev o ugovoru na navedeno upnikovo ravnanje. Kasnejše dopolnitve niso dopustne, saj bi bila prizadeta hitrost postopka.
Pri originarni pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini, kot je prisilna prodaja v izvršilnem postopku, je vpis v zemljiško knjigo le deklaratorne narave. Za nakup nepremičnine v izvršbi velja, da kupec postane lastnik že na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o izročitvi nepremičnine (prvi odstavek 192. člena ZIZ), in to tudi, če se kasneje izkaže, da dolžnik ni bil lastnik nepremičnine, ampak kdo tretji.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dobra vera glede posesti spornega dela nepremičnine - posest dela nepremičnine - vidna posest - raziskovalna dolžnost
Raziskovalna dolžnost, ki bi zemljiškoknjižnega lastnika obvezovala k temu, da posebej raziskuje oziroma spremlja, kdo in kako uporablja obsežen gozd, ne obstaja.
Kljub temu, da gre v spornem primeru za gozdno parcelo, morajo biti znaki posesti gozda jasni in navzven vidni, saj ni mogoče zahtevati, da zemljiškoknjižni lastnik svoj pravni položaj nenehno preverja (če za to nima razloga). Čeprav bi torej sledili navedbam v pritožbi, da je tožnik izvrševanje posestnih dejanj v spornem obdobju prilagodil vrsti zemljišča (ki se je iz travnika spremenil v gozd), navedena posestna dejanja po oceni pritožbenega sodišča ne zadostujejo za dokaz posesti spornega dela nepremičnine, še posebej ne v primeru občasne sečnje in pobiranja dračja v obsežnem gozdu.
oprostitev plačila sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – prodaja nepremičnine – denarna sredstva
Pričakovanje, da bo plačila taks oproščena ob tem, da je prejela kupnino v višini 88.500 EUR, je bilo neupravičeno, zato tožnice niti zatrjevana okoliščina, da je to premoženje že porabila, ne upravičuje do oprostitve plačila sodnih taks.
OZ člen 39, 39/1, 39/4, 40, 40/1, 40/2, 86, 94, 99, 1050.
podlaga pogodbe – kavza pogodbe – odsotnost kavze – nagibi za sklenitev pogodbe – nedopusten nagib – pogodba o poravnavi
Pritožbene navedbe, da je toženec dogovor podpisal zgolj zato, da se reši tožničinih pritiskov, ter da ga ni vodila želja po poravnavi škode, so nesklepčne; tožencu ne morejo pomagati, četudi so resnične. Če kakšnega svojega motiva tožnici ni razkril, ta po določbi prvega odstavka 40. člena OZ na veljavnost pogodbe nima vpliva, ter ne tvori poslovne podlage oz. kavze pogodbe. Sicer pa rešiti se pritiskov ni nedopusten nagib pogodbe o poravnavi; rešiti se pritiskov in odpraviti negotovost v spornem razmerju je praktično eno in isto.
KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023419
Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Duplek člen 6, 6/1. Pravilnik o pogojih in načinu obračuna pri odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda Občine Duplek na Centralni čistilni napravi Maribor člen 5, 5/1.
aktivna legitimacija - izvajalec gospodarske javne službe - okoljska dajatev za onesnaževanje voda
Sodišče prve stopnje je torej v postopku uporabilo pravilno materialno pravo, posledično pa pravilno ugotovilo, da je bil v spornem obdobju izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine D. režijski obrat in ne tožeča stranka.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – dodatek h kreditni pogodbi – zvišanje pribitka – načelo stroge formalne legalitete
Dodatek h kreditni pogodbi, ki je zvišal pribitek k fiksnemu delu obrestne mere, ni sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v izvršilnem postopku pa je mogoče izvršiti le terjatev, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Upnik zato ne izkazuje obstoja izvršilnega naslova za tako visoke obrestne mere, kot jih je obračunal. Glede na napačno obračunane pogodbene obresti so bile te plačane v preveliki višini, na ta račun v premajhni višini glavnica, posledično pa so bile tudi zamudne obresti obračunane od prevelike glavnice. V danem primeru ne gre za to, da upnik do plačila obresti po takšnih obrestnih merah v nobenem primeru ne bi bil upravičen, temveč za to, da jih ne more uveljavljati v tem izvršilnem postopku, ki teče na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj zanje nima izvršilnega naslova.
objektivna odškodninska odgovornost - izvajanje gradbenih del - povečano tveganje za nastanek škode - ugovor pasivne legitimacije - naročnik izvedbe gradbenih del
Trditve o nastanku škode zaradi delovanja močnih sil in vibracij pri izvajanja gradbenih del, nakazujejo na objektivno odškodninsko odgovornost po drugem odstavku 131. člena OZ. Izvajanje gradbenih del na nepremičnini namreč praviloma predstavlja delovanje s povečanim tveganjem za nastanek škode.
Glede na določila ZGO-1 in v izpodbijani sodbi ugotovljena dejstva, je zaključek o zgrešeni pasivni legitimaciji materialnopravno zmoten. Prvotožena stranka je pasivno legitimirana kot naročnik na podlagi določb 187. člena OZ.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 48, 49, 51.
odmera nagrade in stroškov izvedencu - pisno izvedensko mnenje - obseg in zahtevnost opravljenega izvedenskega dela - neobrazložena priglasitev nagrade in stroškov - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih glede odmere nagrade oziroma stroškov po posameznih postavkah po višini
- Sodišče prve stopnje je zaključke o nagradi za izvedensko mnenje sprejelo brez konkretnih razlogov, iz katerih bi bilo razvidno dejansko stanje in bi bil posledično možen materialni preizkus višine odmerjene nagrade.
- V izogib predložitvam nespecificiranih stroškovnikov s strani izvedencev, bi bilo smiselno že v sklepu o določitvi izvedenca, slednjega opozoriti, da se po izdelavi izvedenskega mnenja v predloženem stroškovniku določno in obrazloženo opredeli do vseh postavk zahtevane nagrade.
nasilje v družini - prepovedi zaradi nasilnih dejanj - prepustitev stanovanja v skupni rabi - dokazovanje - dokazni standard - stopnja verjetnosti - izvedba predlaganih dokazov - nujen postopek - prednosten postopek
Postopek odločanja o ukrepih zaradi nasilnih dejanj iz ZPND je nujen in prednosten, ker je treba hitro in učinkovito zaščititi žrtev nasilja pred povzročiteljem nasilja in na ta način, sicer za časovno omejeno obdobje, zavarovati temeljne pravice in dobrine posameznika, ki je žrtev nasilja. V teh postopkih zato sodna praksa dopušča nižji dokazni standard. Odločilna dejstva je treba ugotoviti s stopnjo verjetnosti. Sodišče zato izvede le tiste dokaze, ki z navedeno stopnjo materialne resnice dokazujejo (ne)obstoj nasilja v družini. Sodišče iz teh razlogov ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov udeležencev postopka.
upravičenja solastnika - zahtevek za plačilo uporabnine - uporaba solastne stvari preko svojega idealnega deleža - kršitev pravice solastnika - prikrajšanje - obogatitev - prostovoljna odpoved uporabi stanovanja
Po določbi prvega odstavka 66. člena Stvarnopravnega zakonika imajo solastniki pravico skupaj z drugimi solastniki uporabljati stvar sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršili pravice drugih solastnikov. Za zahtevek za plačilo uporabnine je potrebno izkazati, da je prišlo do kršitve pravice solastnika ter do njegovega prikrajšanja in obogatitve na drugi strani (198. člen Obligacijskega zakonika). Ker je prepričljivo ugotovljeno, da se je tožnik prostovoljno odpovedal uporabi stanovanja, zaradi privolitve v neuporabo ne more biti prikrajšan. Zgolj dejstvo, da solastnik nepremičnine ne uporablja, po stališču sodne prakse, ne zadošča za utemeljenost zahtevka za plačilo uporabnine.
ZFPPIPP člen 78, 78/2, 78/2-2, 80, 80/2, 80/3, 80/3-1, 142, 142/1, 142/1-3. ZDru-1 člen 5, 8, 13, 13/3.
prisilna poravnava – imenovanje članov upniškega odbora – presoja pritožbeno uveljavljane prirejenosti terjatve – ovire za imenovanje člana upniškega odbora
Sodišče pri imenovanju članov upniškega odbora ni dolžno preizkušati, ali so podatki v seznamu dolžnika o imetnikih navadnih terjatev in višini le-teh pravilni.
tožba na nedopustnost izvršbe - izkazanost pravice, ki preprečuje izvršbo
Tožeča stranka ni uspela verjetno izkazati, da bi na zarubljenih premičninah imela pravico, ki bi preprečevala izvršbo. Sodišče prve stopnje je pravilno in ustrezno pojasnilo, da tožeča stranka sploh ni konkretizirano in določno pojasnila ter opredelila, s katerim izmed predloženih računov in njim priloženim zapisnikom je kupila posamezen stroj. Utemeljeno je pritrdilo toženi stranki, da zaključek, da ne gre za iste stvari, izhaja tudi iz primerjave vrednosti posameznih strojev po predloženih računih in s strani izvršitelja ocenjenih vrednosti zarubljenih stvari. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da gre pri pogodbi o hrambi za fiktivno pogodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085219
OZ člen 480, 480/1. URS člen 23. EKČP člen 6. ZPP člen 112, 112/8.
pravice kupca – jamčevalni zahtevki – znižanje kupnine – materialni prekluzivni rok – prekluzija – pravočasna vložitev tožbe, vendar na nepristojno sodišče – izguba pravic – pravica do sodnega varstva – pravica do dostopa do sodišča
Po oceni višjega sodišča je stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje, nesorazmerno z vidika ustavnih in konvencijskih pravic, predvsem 23. člena Ustave RS in 6. člena EKČP. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo nastop prekluzije in tožeči stranki onemogočilo celostno vsebinsko obravnavo zahtevka, čeprav je v predpisanem enoletnem roku s tožbo jasno izrazila voljo, da želi sodno varstvo svojih (civilnih) pravic. Drži sicer, da je tožbo vložila pred nepristojnim sodiščem. Vendar zakonodajalec v prvem odstavku 480. člena OZ ni predpisal, da bi moral kupec v roku enega leta vložiti tožbo pred pristojnim sodiščem. Določba prvega odstavka 480. člena OZ od kupca, če se želi izogniti nastopu prekluzije, zahteva (le), da zoper prodajalca najkasneje v roku enega leta uveljavlja sodno varstvo. Ta pogoja pa je bil v konkretnem primeru izpolnjen, zato po prepričanju višjega sodišča pravica tožeče stranke iz naslova uvelajvljanja stvarnih napak ni mogla ugasniti.