OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086098
OZ člen 569. ZMZPP člen 19, 20. 48, 52, 94 – 103. ZPP člen 8, 29, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
posojilna pogodba – izvedba dokazov – zavrnitev dokaznih predlogov – vnaprejšnja dokazna ocena – kršitev načela kontradiktornosti – uporaba tujega prava – uporaba albanskega prava – res iudicata – pristojnost v zadevah z mednarodnim elementom – priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb – potrditev neposredne izvršljivosti
Sodišče ni dolžno izvesti dokaza le v primeru, če za njegovo zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi. Med ostalim sodišče ni dolžno izvesti predlaganih dokazov za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano. V konkretnem primeru pa upravičen razlog za zavrnitev dokaznih predlogov, ki jih je pritožnik substancirano predlagal za dokazovanje pravno relevantnih dejstev, ne more biti ugotovitev nasprotnega na podlagi izvedbe in ocene drugih dokazov.
Zapis v pogodbi, da stranki pogodbo sklepata na podlagi določb albanskega zakonika, sicer močno indicira dogovor o izbiri tega tujega prava za ta pravni posel. Prvostopenjske sodišče je sicer pravilno navedlo, da velja domneva, da je z razmerjem najtesneje povezano pravo države, v kateri ima toženec stalno prebivališče. A ta domneva velja le v primeru, če ni posebnih okoliščin primera, ki napotujejo na drugo pravo. Takšne okoliščine so vendarle podane že s tem, ko sta pravdni stranki sporno pogodbeno razmerje in posojilno pogodbo sklepali v Republiki Albaniji, pred albansko notarsko in ob uporabi albanskega prava, posojeni zneski pa naj bi bili po trditvah tožnika vsaj v pretežnem delu porabljeni za nakup nepremičnin v tej državi. Vse navedeno kaže na uporabo tujega prava.
prijava terjatve v stečajni postopek - občasne dajatve - terjatev poroka do glavnega dolžnika
Po splošnem pravilu, določenem v 252. členu ZFPPIPP, pravne posledice stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, tudi za še ne zapadle terjatve in te je po določilu prvega odstavka 296. člena ZFPPIPP tudi potrebno prijaviti v stečajnem postopku. Takšna je tudi obravnavana terjatev. Gre za terjatev občasnih dajatev - obrokov s katerimi se v enakih, vnaprej določenih občasnih zneskih, odplačujejo glavnica in obresti. Takšne občasne denarne terjatve do stečajnega dolžnika pa se z začetkom stečajnega postopka tudi pretvorijo v enkratno denarno terjatev (člen 254 OZ). To terjatev je torej upnik skladno z določbo prvega odstavka 296. člena ZFPPIPP moral prijaviti v stečajni postopek, saj bi sicer njegova terjatev do stečajnega dolžnika, v tem primeru poroka, prenehala. Po citirani določbi morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo. Stališče tožeče stranke, da tožena stranka ni bila upravičena zahtevati izpolnitve od poroka, ker da terjatev še ni zapadla, je zato zgrešeno. Res je zapadlost porokove obveznosti odvisna od zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, kot ta izhaja iz sklenjene kreditne pogodbe. Tudi drži, da celotna obveznost iz naslova danega kredita do glavnega dolžnika še ni zapadla v plačilo, toda upoštevaje zgoraj navedeno določbo 254. člena in prvega odstavka 296. člena ZFPPIPP se je terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika pretvorila v enkratno terjatev, kot tako pa jo je v skladu z določbo 296. člena istega zakona tožena stranka priglasila v stečajni postopek in stečajni upravitelj stečajnega dolžnika jo je tudi utemeljeno priznal. Priznal jo je pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če glavni dolžnik to terjatev v kakršnemkoli delu plača.
Odgovornost za kršitev, za katero je dogovorjena pogodbena kazen, ima pravno naravo pogodbene odškodninske odgovornosti, zato se odgovornost tožene stranke za kršitev domneva, ta pa se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da je prišlo do kršitve zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogla preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.
V konkretnem primeru je bila tožeča stranka glavni izvajalec in je samostojno organizirala gradnjo s podizvajalci. V podizvajalski Pogodbi sta stranki dogovorili pogodbeno kazen. Predmet tožbenega zahtevka je torej plačilo pogodbene kazni zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti tožene stranke kot podizvajalca. Vprašanje, ali je investitor od tožeče stranke kot glavnega izvajalca del zahteval plačilo pogodbene kazni, za obravnavano zadevo zato ni relevantna, nasprotni pritožbeni očitki pa neutemeljeni.
Stranki s pogodbo izrazita voljo z namenom zase povzročiti nastop pravnih posledic. Vsebino konkretnih pravi, ki jih določita s sklenitvijo pogodbe (pogodbeno materialno pravo), zato sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti temveč po pravilih, po katerih ugotavlja (pravno pomembna) sporna dejstva. Na pogodbeno materialno pravo pazi sodišče po uradni dolžnosti le, kolikor se stranke na njegovo uporabo jasno in določno opredeljeno pravočasno sklicujejo, česar tožena stranka ni storila, saj se je na pogodbeno določilo o ničnosti prvič sklicevala šele v pritožbi, kar pa je prepozno.
Trditve o očitnem nesorazmerju med obveznostmi pogodbenih strank bi lahko predstavljale razlog za razveljavitev pogodb zaradi čezmernega prikrajšanja v smislu 118. člena OZ, vendar v tem delu pritožnica sodbe ne izpodbija. Glede na navedeno tožnica od toženca ne more zahtevati plačila višje (tržne) vrednosti za prodani nepremičnini, saj je za izpolnitev pogodbene obveznosti pravno odločilna zgolj s pogodbo dogovorjena cena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082743
ZPP člen 13, 78, 78/2. ZDPra člen 1, 7. URS člen 26.
predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugovor navidezne pogodbe - zastopnik države - zahteva za izločitev sodnika - zavrnitev dokaznega predloga - vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo - protipravno ravnanje sodnika - napačna odločitev sodišča - odškodninska odgovornost države - pretrganje vzročne zveze - odvzem osebne izkaznice
Pravdno sodišče lahko predhodno vprašanje, če o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, reši samo in mu postopka ni treba prekiniti. Izjema velja samo, če posebni predpisi drugače določajo. To za konkretni primer ne velja, saj konkretno vprašanje, ki ga je sodišče reševalo kot predhodno, spada na področje pravdnega postopka. Ali sodišče o predhodnem vprašanju lahko odloči, tudi ni odvisno od morebitne postavitve vmesnega ugotovitvenega zahtevka.
Oškodovanec, ki trdi, da mu je škoda nastala zaradi materialnopravno napačne odločitve sodišča, pa te odločitve ne izpodbija s pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo, s tem svojim ravnanjem pretrga vzročno zvezo med morebitnim protipravnim ravnanjem in škodo.
Pritožbeno sodišče soglaša tudi z zaključkom sodišča prve stopnje, da dejstvo, da je bila tožniku osebna izkaznica odvzeta, tudi sicer ni predstavljalo ovire za sklenitev pogodbe o prenosu poslovnega deleža v obliki notarskega zapisa. Vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem in zatrjevano škodo zato tudi iz tega razloga ni.
Toženka je navajala in dokazovala, da so njeni pravni predniki najkasneje leta 2003 nasprotovali izvrševanju služnostne pravice hoje in vožnje. Sodišče prve stopnje bi se na podlagi pravilne uporabe drugega odstavka 217. člena SPZ moralo opredeliti tudi do navedenih trditev.
denacionalizacijski upravičenci – agrarna skupnost kot denacionalizacijski upravičenec – odškodnina – stvarna legitimacija člana agrarne skupnosti – predhodno vprašanje – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – nesklepčnost tožbe – javna listina
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bila trditvena podlaga tožeče stranke glede upravičenosti članov agrarne skupnosti do odškodnine pomanjkljiva. V trditveni podlagi tožeča stranka ni določno (poimensko) navedla, kdo so bili člani nekdanje agrarne skupnosti v času, ko jim je bilo premoženje odvzeto, prav tako ni določno (poimensko) navedla, kdo so bili člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti v času do 30. 6. 2001 (navedla ni niti tega, kdo so njeni člani, kaj šele, da bi pojasnila, katere osebe so se vanjo včlanile do relevantnega datuma).
prepozna pritožba – vročitev s fikcijo – načelno pravno mnenje – štetje rokov
Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, odkar je bilo puščeno obvestilo o tem, da lahko stranka dvigne pisanje na pošti, je vročitev opravljena s pretekom 15. dneva (2. stavek četrtega odstavka 142. člena ZPP). Pri izteku roka se četrti odstavek 111. člena ZPP ne upošteva.
prodajna pogodba – ničnost – ničnostni razlogi – zavrnitev dokaznega predloga – stranka – zaslišanje – pravica do izjave – trditveno in dokazno breme – substanciran dokaz – prekluzija
Dokazno breme je bilo na tožencih že na podlagi pravila, da mora dejstvo dokazovati tista stranka, ki ima lažji dostop do dokaza oziroma da je dokazno breme glede dejstev na tisti stranki, ki so ji v korist. Ker toženca nista želela pojasnjevati in dokazovati svojega finančnega stanja, je njuna trditev, da sta razpolagala z zadostnimi sredstvi za plačilo kupnine, ostala nedokazana.
Za zavarovanje s predhodno odredbo zadošča, da upnik do standarda verjetnosti izkaže objektivno nevarnost, da obstojijo take okoliščine, iz katerih utegne izhajati otežena uveljavitev njegove terjatve. Tako stanje je lahko povzročeno bodisi s strani dolžnika (to je v tem primeru) bodisi je posledica zunanjih (objektivnih) okoliščin.
Četudi drži, da naj bi za dolžnikom stal en izmed največjih upravljavskih skladov, ki mu naj bi zagotovil sodelovanje v zgoraj navedenem obsegu in obliki, to do stopnje verjetnosti še ne zagotavlja, da se bo upnik, v primeru, če do plačila obveznosti pravočasno ne bo prišlo, lahko poplačal v izvršilnem postopku. Bistvo zavarovanja s predhodno odredbo je prav v tem, da se upniku zavaruje poplačilo v bodočem izvršilnem postopku. Morebitni obstoj Commitment letter in moč omenjenega sklada sama po sebi še ne zagotavljata, da se bo upnik v bodoči izvršbi lahko poplačal brez zavarovanja s predhodno odredbo, pri čemer ni sporno, da oba že oblikovana alternativna investicijska sklada še nista začela poslovati.
Že obstoječe zavarovanje upnikove terjatve ne kaže, da bo poplačilo upnikove terjatve v bodoče verjetno prav iz že danega zavarovanja. Gre namreč za zavarovanja na terjatvi, ki jo ima dolžnik do družbe C. d.o.o. - v stečaju v višini 1.087.475,60 EUR, ki je v stečajnem postopku dokončno priznana in tudi zavarovana z ločitveno pravico na terjatvi stečajnega dolžnik (C. d.o.o. - v stečaju) do družbe Z. d.d. - v stečaju. Povsem pravilno je sodišče prve stopnje štelo, da je uspešnost takega zavarovanja zelo vprašljiva. To je tako očitno, da tudi višjemu sodišču glede tega ni treba dodajati razlogov. Predvsem pa je bilo na dolžniku trditveno in dokazno breme o nasprotnem; da je bila terjatev v času izdaje sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo dovolj zavarovana (2. točka prvega odstavka 264. člena ZIZ). Tega bremena ni zmogel. Pritožbeno stališče, da je upnik ob prevzemu zavarovanja vedel, kakšno zavarovanje sprejema (v smislu volenti non fit iniuria), torej ne more biti utemeljeno.
predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - narok - pasivna legitimacija - verjetnost terjatve - obstoj skupnega premoženja - objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Kršitve sodišče ni storilo s tem, ko ni opravilo naroka, saj izvedba naroka tudi v fazi ugovornega postopka zoper sklep o začasni odredbi ni obligatorna.
Če bo v postopku ugotovljeno, da nepremičnine, ki so predmet tožbenega zahtevka, sodijo v skupno premoženje, s posegom v delež prvega toženca ne bodo v ničemer prizadete pravice druge toženke. Če bo ugotovljeno, da nepremičnine ne sodijo v skupno premoženje, bo tožničin tožbeni zahtevek zavrnjen. Ker pa je druga toženka po zemljiškoknjižnih podatkih edina lastnica spornih nepremičnin, je pravilno zajeta kot toženka v pravdnem postopku in kot dolžnica v postopku za izdajo začasne odredbe.
spor o pristojnosti - izvršba na solastniški delež
Razlog, zaradi katerega zakon predpisuje enotno vodenje postopka izvršbe na nepremičnino, je v tem, da se prodaja nepremičnine, kar je cilj takega izvršilnega postopka, lahko izvrši le enkrat. Pristop kasnejših upnikov k že začeti izvršbi na nepremičnino je zato predpisan zaradi največjega možnega zavarovanja pravic upnikov v postopku izvršbe na nepremičnino. V primeru, ko teče postopek izvršbe na različne solastninske deleže na isti nepremičnini, in to ne glede na to, da ima oba deleža ista oseba, zgoraj navedeni razlog, zaradi katerega je predpisan pristop k že začeti izvršbi, ni podan.
pogodba o štipendiranju – vračilo izplačane štipendije – krivdni razlogi – zaključek študija – rok za zaključek študija – sporno pogodbeno določilo – razlaga pogodb – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – razlagalne metode – tipska pogodba
Ker sta obe pravdni stranki četrti alineji 1. člena Pogodbe pripisovali diametralno nasproten pomen, je bila vsebina navedenega pogodbenega določila med njima sporna. Posledično je materialno zmotno stališče izpodbijane sodbe, oprto na prvi odstavek 82. člena OZ, da ni potrebna uporaba drugih razlagalnih metod, ker je na podlagi jezikovne razlage mogoče ugotoviti zgolj en besedni pomen pravnega pravila.
pravica do popravka - pravica do odgovora - objava popravka - zahteva za objavo popravka pred tožbo - vsebina popravka - odklonitveni razlogi
Predmet sodnega varstva je lahko izključno objava povsem identičnega zahtevka, kot je bil predhodno neuspešno uveljavljan zoper urednika. Zato so meje upoštevnega dejanskega stanja določene že z zahtevkom odgovornemu uredniku, predmet sodnega odločanja pa je izključno utemeljenost zavrnitve oziroma neobjave zahtevka, kakršen je bil predhodno uveljavljan.
Vsi zakonski pogoji za objavo popravka morajo biti podani glede vseh posameznih delov in zahtevanega popravka kot celote, zato zahtevka ni mogoče razstaviti na tiste dele, ki določbam ZMed ustrezajo in na tiste dele, ki mu ne. Obstoj odklonitvenega razloga glede posameznega dela tako povzroči upravičeno zavrnitev objave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER – NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0086079
URS člen 14, 22. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZSReg člen 17, 17/1, 19, 33, 33/1, 33/2, 36, 36/1. ZNP člen 4, 4/1, 37. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-14.
vpis v sodni register – vpis spremembe – izbris družbenika – sprememba poslovnega deleža – prekinitev postopka – tožba na neveljavnost prenosa – predhodno vprašanje – sporna dejstva – udeleženec postopka za vpis v sodni register – sodba na podlagi pripoznave – pravica do izjave
Čeprav je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno le o prekinitvi postopka (in ne o dovolitvi predlaganega vpisa), bi sodišče prve stopnje, preden je odločilo o predlogih za prekinitev postopka, predlagatelju moralo dati možnost, da se o le-teh in o ugovorih zoper predlagani vpis izjavi in da utemelji svoje stališče, ki ga zagovarja v pritožbi, da odločitev o predhodnem vprašanju ni odvisna od dejstev, ki so med udeleženci sporna, temveč le od pravnih vprašanj. Šele ko bi se sodišče prve stopnje seznanilo z argumenti vseh udeležencev glede predlogov za prekinitev postopka, bi o le-teh lahko odločilo.
Odločitev, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, po 33. členu ZSReg ni v enaki meri v dispoziciji sodišča kot po 206. členu ZPP, v zvezi s 13. členom ZPP, ki določa, da sodišče lahko samo reši to vprašanje. Registrsko sodišče namreč prekine postopek le tedaj, kadar so med udeleženci postopka sporna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o predhodnem vprašanju, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje.
URS člen 31. KZ-1C člen 72, 72/1, 324, 324/1, 324/1-3, 324/3, 324/4.
nevarna vožnja v cestnem prometu - odvzem vozniškega dovoljenja - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Da je bil obdolženec torej že obravnavan in kaznovan v postopku o prekršku za ravnanja, ki temeljijo na istem historičnem dogodku, kot kaznivo dejanje, ki se v obravnavanem kazenskem postopku očita obdolžencu na podlagi obtožnice. Navedeno pa bi utegnilo pomeniti, da je bil obdolženec dvakrat obravnavan in tudi kaznovan za isto ravnanje.
Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Predpisani obličnosti je zadoščeno, kadar sta v pisni obliki dana izjava poroka, da bo izpolnil obveznost glavnega dolžnika, in če je identificirana obveznost glavnega dolžnika.
Toženec ne more uspešno ugovarjati, da je bila njegova poroštvena izjava namenjena zavarovanju nekega drugega posla in ne tistega, ki izhaja iz pisne poroštvene izjave, niti da je njegova obveznost prenehala že, ko je bil ta (drugi) posel izpolnjen. Temeljna značilnost poroštva je namreč njegova akcesornost v razmerju do zavarovane obveznosti. Skladno s tem ni mogoče nove ali druge obveznosti zavarovati z obstoječim poroštvom.
Za uspešno izpodbitje morajo biti podane predpostavke: obstoj izpodbojnega dejanja, insolventnost v času oprave tega dejanja, upnikova vednost ali krivdna nevednost glede insolvence. Če manjka le ena sama predpostavka, zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
Prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi ni ugotovilo, da bi bila tožeča stranka insolventna v času oprave izpodbijanih dejanj. Ugotovilo je le, da je tožeča stranka postavila različne trditve, da je tožena stranka prerekala insolventnost in predlagala postavitev izvedenca in da je tožeča stranka dokaz z izvedencem umaknila. Zavzelo je pravilno stališče, da dokazno breme nosi tožeča stranka.
Prvostopenjsko sodišče je sicer ugotovilo plačevanje z zamudo. Vendar pa ne zadošča že vsaka zamuda za nastanek insolventnosti. Trditve, da je zamuda zadoščala za nastanek insolventnosti in da je insolventnosti obstajala v času oprave izpodbojnih dejanj, mora postaviti tožeča stranka sama.
Tožeča stranka v pritožbi ni uveljavljala, da bi prvostopenjsko sodišče storilo kakršnokoli kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z ugotavljanjem insolventnosti v času oprave izpodbojnih dejanj. Tožeča stranka je glede tega sama nosila trditveno in dokazno breme. Tožena stranka jo je opozorila na to, da niti ni postavila konsistentnih trditev in pa, da nosi dokazno breme sama. Dokazni predlog, s katerim bi se lahko ugotovilo, ali je obstajala insolventnost v času oprave izpodbijanih pravnih dejanj, je tožeča stranka umaknila. Ker tožena stranka ni nosila dokaznega bremena glede insolventnosti, tudi na njen predlog ni bilo potrebno izvesti dokaza z izvedencem.
Tožeča stranka ni dokazala, da je bila insolventna v času oprave po njej izpodbijanih dejanj. S tem je manjkala ena temeljnih predpostavk za uspešno izpodbitje pravnih dejanj.
oprostitev plačila sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – prodaja nepremičnine – denarna sredstva
Pričakovanje, da bo plačila taks oproščena ob tem, da je prejela kupnino v višini 88.500 EUR, je bilo neupravičeno, zato tožnice niti zatrjevana okoliščina, da je to premoženje že porabila, ne upravičuje do oprostitve plačila sodnih taks.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - vsebina tožbenega zahtevka - identičnost predloga in zahtevka
Izdaja začasne odredbe z vsebino, identično tožbenemu zahtevku, je dopustna le, kadar bo kljub izdani (in izvršeni) začasni odredbi mogoče po zavrnitvi tožbenega zahtevka vzpostaviti prejšnje stanje.