veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila – pogoji za vpis pravice – odločanje o vpisu po stanju na dan vložitve zemljiškoknjižnega predloga – učinkovanje vpisov v zemljiško knjigo
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo vrstnega reda vpisov (10. člen ZZK-1) in načelo začetka učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1). Slednje določa, da vpisi pravic učinkujejo od dne, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis. Na dan začetka zemljiškoknjižnega postopka je zemljiškoknjižno dovolilo veljalo, stanje v zemljiški knjigi je vpis dopuščalo, zato je zemljiškoknjižno sodišče vpis moralo dovoliti. Ker od dneva vložitve predloga velja, da je predlagatelj zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, pritožnika ne moreta z naknadnimi pravnimi posli brez udeležbe predlagatelja vplivati na njegov položaj.
ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.. ZZRZI člen 40.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka izpeljala ustrezni postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, in da tožena stranka tožnici utemeljeno ni mogla zagotoviti opravljanje drugega dela na drugem delovnem mestu v skladu z njeno preostalo delovno zmožnostjo in strokovno izobrazbo. Zato je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljeno zavrnilo.
Pri tožnici je bila ugotovljena invalidnost III. kategorije zaradi posledic bolezni in ji je sodišče priznalo pravico do premestitve na drugo delo s stvarnimi razbremenitvami s polnim delovnim časom od 26. 5. 2014 dalje. Tožena stranka v zvezi s tem pravilno opozarja na 401. člen ZPIZ-2. Zavarovancem, ki so bili do uveljavitve pravic po ZPIZ-2 pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic po predpisih, veljavnih do uveljavitve ZPIZ-2, se ne morejo priznati pravice na podlagi II. ali III. kategorije invalidnosti, razen invalidske pokojnine. Sodišče prve stopnje obseg zavarovanja tožnice za širši oziroma ožji obseg ni ugotavljalo. Dejansko stanje je tako ostalo nepopolno ugotovljeno glede odločilnih okoliščin, ki vplivajo na samo odločitev.
Pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici, poleg že v predsodnem upravnem postopku priznanih fizičnih razbremenitev, časovna razbremenitev ni utemeljena. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do dela v krajšem delovnem času od polnega.
Upoštevajoč razlagalno pravilo (argument) ”Lex generalis posterior non derogat legi speciali priori” lahko ugotovimo, da 13. člen ZS, kljub temu, da je kasnejši, spričo svoje splošne narave glede obstoja takšne dolžnosti sodišča v pravdnem postopku (oziroma točneje izpolnjenosti pogojev za njen nastop) ureditve iz tretjega odstavka 226. člena ZPP ne nadomešča.
nasilje v družini - prepovedi zaradi nasilnih dejanj - prepustitev stanovanja v skupni rabi - dokazovanje - dokazni standard - stopnja verjetnosti - izvedba predlaganih dokazov - nujen postopek - prednosten postopek
Postopek odločanja o ukrepih zaradi nasilnih dejanj iz ZPND je nujen in prednosten, ker je treba hitro in učinkovito zaščititi žrtev nasilja pred povzročiteljem nasilja in na ta način, sicer za časovno omejeno obdobje, zavarovati temeljne pravice in dobrine posameznika, ki je žrtev nasilja. V teh postopkih zato sodna praksa dopušča nižji dokazni standard. Odločilna dejstva je treba ugotoviti s stopnjo verjetnosti. Sodišče zato izvede le tiste dokaze, ki z navedeno stopnjo materialne resnice dokazujejo (ne)obstoj nasilja v družini. Sodišče iz teh razlogov ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov udeležencev postopka.
Dogovor, da bo naročnik (pod)izvajalcu plačal dolgovani znesek, ko bo prejel plačilo s strani investitorja oziroma svojega naročnika, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev (odložnega) pogoja. Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil oziroma ko se pogoj nerazumno dolgo ne uresniči, je treba šteti, da čas izpolnitve (rok) ni določen, zaradi česar upnik pridobi pravico zahtevati (takojšnjo) izpolnitev.
razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja otroka – znižanje preživnine – višina preživnine – potrebe otroka – zmožnosti preživninskega zavezanca – subjektivna sprememba tožbe – privolitev tožene stranke
Toženca sta po zakoniti zastopnici s konkludentnimi dejanji dala soglasje k spremembi tožbe, saj sta nasprotovala tožbenemu zahtevku, sodelovala sta v postopku, kar pomeni, da sta privolila, da stopata v pravdo namesto prvotno tožene stranke.
predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - narok - pasivna legitimacija - verjetnost terjatve - obstoj skupnega premoženja - objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Kršitve sodišče ni storilo s tem, ko ni opravilo naroka, saj izvedba naroka tudi v fazi ugovornega postopka zoper sklep o začasni odredbi ni obligatorna.
Če bo v postopku ugotovljeno, da nepremičnine, ki so predmet tožbenega zahtevka, sodijo v skupno premoženje, s posegom v delež prvega toženca ne bodo v ničemer prizadete pravice druge toženke. Če bo ugotovljeno, da nepremičnine ne sodijo v skupno premoženje, bo tožničin tožbeni zahtevek zavrnjen. Ker pa je druga toženka po zemljiškoknjižnih podatkih edina lastnica spornih nepremičnin, je pravilno zajeta kot toženka v pravdnem postopku in kot dolžnica v postopku za izdajo začasne odredbe.
Toženka je navajala in dokazovala, da so njeni pravni predniki najkasneje leta 2003 nasprotovali izvrševanju služnostne pravice hoje in vožnje. Sodišče prve stopnje bi se na podlagi pravilne uporabe drugega odstavka 217. člena SPZ moralo opredeliti tudi do navedenih trditev.
odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - poškodbe hrbtenice - okrnitev vida - enotna odškodnina za nastalo nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - vzročna zveza - telesne bolečine - strah - skaženost
Če je odškodnina glede na podobne primere iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti nekoliko previsoko določena, pa je ta presežek treba upoštevati (dodati) pri pravični oceni odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Iz teh razlogov je celotna odškodnina za nepremoženjsko škodo, kot jo je tožnici priznalo sodišče prve stopnje, ustrezna.
Ocena stopnje zmanjšanih življenjskih aktivnosti pri tožnici, kot je navedena v izvedenskem mnenju, ne more predstavljati zgolj matematičnega seštevka označenih stopenj okrnjenosti funkcioniranja tožnice, kot je to storila toženka, zato pritožbeno sodišče to vrednostno oceno iz izvedenskega mnenja ne sprejema kot tiste odločilne okoliščine, od katere bi bila odvisna določitev višine odškodnine. Če pa se že mora izjasniti, pa sprejema vrednostno oceno sodišča prve stopnje. Bolj kot ta ocena pa so pomembne ugotovitve iz izvedenskega mnenja, v katerih so predstavljene konkretne okoliščine in področja, na katerih so življenjske aktivnosti tožnice zmanjšane zaradi škodnega dogodka.
spor o pristojnosti - izvršba na solastniški delež
Razlog, zaradi katerega zakon predpisuje enotno vodenje postopka izvršbe na nepremičnino, je v tem, da se prodaja nepremičnine, kar je cilj takega izvršilnega postopka, lahko izvrši le enkrat. Pristop kasnejših upnikov k že začeti izvršbi na nepremičnino je zato predpisan zaradi največjega možnega zavarovanja pravic upnikov v postopku izvršbe na nepremičnino. V primeru, ko teče postopek izvršbe na različne solastninske deleže na isti nepremičnini, in to ne glede na to, da ima oba deleža ista oseba, zgoraj navedeni razlog, zaradi katerega je predpisan pristop k že začeti izvršbi, ni podan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023553
KZ-1 člen 196, 196/1, 235, 235/1, 235/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje ponarejanja listin - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - izpodbijanje dejanskega stanja - dokazna ocena - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje o odločilnih dejstvih - nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov in med samimi listinami oz. zapisniki - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Pritožba se v zvezi z zatrjevanjem, da neplačilo regresa ni kaznivo, ker regres ne spada med prejemke iz delovnega razmerja, sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 261/2010 z dne 16. 6. 2011. Zatrjevanjem pritožbe ni mogoče pritrditi, ker se obdolžencu kaznivo dejanje očita po prvem odstavku 196. člena KZ-1, kjer „med druge prejemke iz delovnega razmerja“ spada tudi regres. Prav to pa izhaja tudi iz zaključka sodbe Vrhovnega sodišča RS, na katero se sklicuje pritožba.
OZ člen 39, 39/1, 39/4, 40, 40/1, 40/2, 86, 94, 99, 1050.
podlaga pogodbe – kavza pogodbe – odsotnost kavze – nagibi za sklenitev pogodbe – nedopusten nagib – pogodba o poravnavi
Pritožbene navedbe, da je toženec dogovor podpisal zgolj zato, da se reši tožničinih pritiskov, ter da ga ni vodila želja po poravnavi škode, so nesklepčne; tožencu ne morejo pomagati, četudi so resnične. Če kakšnega svojega motiva tožnici ni razkril, ta po določbi prvega odstavka 40. člena OZ na veljavnost pogodbe nima vpliva, ter ne tvori poslovne podlage oz. kavze pogodbe. Sicer pa rešiti se pritiskov ni nedopusten nagib pogodbe o poravnavi; rešiti se pritiskov in odpraviti negotovost v spornem razmerju je praktično eno in isto.
KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023419
Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Duplek člen 6, 6/1. Pravilnik o pogojih in načinu obračuna pri odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda Občine Duplek na Centralni čistilni napravi Maribor člen 5, 5/1.
aktivna legitimacija - izvajalec gospodarske javne službe - okoljska dajatev za onesnaževanje voda
Sodišče prve stopnje je torej v postopku uporabilo pravilno materialno pravo, posledično pa pravilno ugotovilo, da je bil v spornem obdobju izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine D. režijski obrat in ne tožeča stranka.
ZNP člen 31, 31/3, 33, 33/3, 44, 50, 52, 56. Sodni red člen 111, 111/1, 113, 115, 115/3.
postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti – odvzem poslovne sposobnosti – podpis sodne odločbe – rok za pritožbo – upoštevanje prepozne pritožbe
Sodišče druge stopnje lahko iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka določenega v tretjem odstavku 31. člena ZNP, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.
Sodnik podpiše le izvirnik sodnega pisanja, ne pa tudi prepisa izvirnika. Izvirnik sodnega pisanja, v konkretnem primeru izpodbijanega sklepa, ostane v spisu. Stranka pa prejme prepis izvirnika.
Tožnika nista preverjala izmer svoje parcele in tudi nista predlagala geodetske odmere, ki bi lahko potrdila njuno domnevo o obsegu zemljišča, ki sta ga pridobila.
prepozna pritožba – vročitev s fikcijo – načelno pravno mnenje – štetje rokov
Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, odkar je bilo puščeno obvestilo o tem, da lahko stranka dvigne pisanje na pošti, je vročitev opravljena s pretekom 15. dneva (2. stavek četrtega odstavka 142. člena ZPP). Pri izteku roka se četrti odstavek 111. člena ZPP ne upošteva.
pogodba o štipendiranju – vračilo izplačane štipendije – krivdni razlogi – zaključek študija – rok za zaključek študija – sporno pogodbeno določilo – razlaga pogodb – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – razlagalne metode – tipska pogodba
Ker sta obe pravdni stranki četrti alineji 1. člena Pogodbe pripisovali diametralno nasproten pomen, je bila vsebina navedenega pogodbenega določila med njima sporna. Posledično je materialno zmotno stališče izpodbijane sodbe, oprto na prvi odstavek 82. člena OZ, da ni potrebna uporaba drugih razlagalnih metod, ker je na podlagi jezikovne razlage mogoče ugotoviti zgolj en besedni pomen pravnega pravila.