Višino denarnega povračila sodišče določi glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi ter upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavljal za čas do prenehanja delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo navedene kriterije in sicer, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena 3 leta in pol, da še ni zaključila študija, kar pomeni, da so njene redne zaposlitvene možnosti zmanjšane, pri tem je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je tožnica postala samostojna podjetnica ter glede na priznane pravice, ki jih je sodišče tožnici priznalo za čas od prenehanja delovnega razmerja do razveze pogodbe o zaposlitvi in tožnici pravilno odmerilo denarno povračilo v višini ene bruto plače.
ZDR člen 6a, 6a/4, 34, 34/2, 43, 43/1, 45, 45/2, 47.. ZDR-1 člen 8.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - višina odškodnine - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka v zvezi s tožnikovim delom ravnala protipravno, ker ni zagotovila delovnega okolja, v katerem bi bil tožnik varovan pred trpinčenjem (tožena stranka ni zagotovila pogojev za varnost in zdravje tožnika v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu; ustreznosti delovnih razmer, kljub tožnikovim opozorilom, ni preverila niti mu ni zagotovila opravljanja drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti). Zato je odškodninski zahtevek utemeljen.
V skladu z 8. členom ZDR-1 se kot nepremoženjska škoda, ki je nastala delavcu, štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi nezagotavljanja varstva pred trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom tega zakona, ki ga je utrpel delavec. Iz izpovedi tožnika in mnenja izvedenke izhaja, da je tožnik zaradi odrejanja dela v škodljivih delovnih razmerah telesno in duševno trpel. Pri tem ni odločilno le, da je tožnik bolečine trpel zelo kratko obdobje (skupaj približno manj kot dva tedna), ampak je treba v skladu z 8. členom ZDR-1 pri odmeri denarne odškodnine upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel delavec, in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev. Ob upoštevanju odvračilne funkcije je glede na ugotovljeno ponovitev kršitve zagotavljanja varnega delovnega okolja po presoji pritožbenega sodišča primerna skupna odškodnina v znesku 2.000,00 EUR, kar znaša nekaj manj kot dve povprečni mesečni neto plači v času sojenja na prvi stopnji.
procesne predpostavke za odločanje o predlogu - predložitev listin - vrnitev izvrnika listin predlagatelju - ZZK iz leta 2003
Predlagatelj je uspel izkazati, da so bili izvriniki vseh treh pogodb predlagateljem postopkov vrnjeni. Razlog za odsotnost zaznamka na izvirniku listin, da je bil na njihovi podlagi opravljen vpis, pa je očitno v tem, da predlagani vpisi niso bili dovoljeni.
ZIZ člen 38, 38c, 222, 223. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 116, 116/6.
stroški izvršitelja – izpraznitev in izročitev nepremičnine – stroški hrambe in prodaje stvari, odstranjenih iz prodane in izročene nepremičnine
ZIZ posebej ureja vprašanje stroškov hrambe in prodaje premičnin, odstranjenih iz izpraznjene in izročene nepremičnine, in se glede teh stroškov ne uporabljajo splošne določbe 38. člena in 38.c člena ZIZ, kolikor urejajo stroškovno razmerje med izvršiteljem in upnikom.
S tem ko je nepremičnina izpraznjena in izročena upniku, je v razmerju do njega izvršilni postopek končan. Zato je tudi v 222. in 223. členu ZIZ posebej določeno, da stroški hrambe in prodaje premičnin, ki so bile odstranjene iz nepremičnine, bremenijo neposredno dolžnika. Stališče o neposrednosti stroškovnega razmerja med izvršiteljem in dolžnikom utemeljuje ureditev (na katero se tudi sklicuje pritožnica), da sodišče dovoli prodajo stvari na dolžnikove stroške po uradni dolžnosti, in ne na predlog upnika.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - zagovor
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz 2. točke prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnica namreč ni neutemeljeno odklonila dela pri drugem uporabniku, saj ji delo pri drugem uporabniku nikoli ni bilo odrejeno oziroma, k drugemu uporabniku nikoli ni bila napotena.
oškodovanec kot tožilec - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - zavrženje kazenske ovadbe
ZKP v določbah, ki urejajo skrajšani postopek, med drugim v prvem odstavku 431. člena določa, da lahko državni tožilec pred vložitvijo obtožnega predloga predlaga sodniku posamezniku, da opravi posamezna preiskovalna dejanja; če se sodnik strinja z njegovim predlogom, opravi preiskovalna dejanja, nato pa pošlje vse spise državnemu tožilcu; v drugem odstavku istega člena pa ZKP določa, da če se sodnik ne strinja s predlogom za posamezna preiskovalna dejanja, obvesti o tem državnega tožilca. Ker v obravnavani zadevi ni bil vložen obtožni predlog, temveč je bilo predlagano, da se opravijo posamezna preiskovalna dejanja, navedeni zakonski določbi pa se uporabljata tudi v primeru, če posamezna preiskovalna dejanja sodišču predlaga oškodovanec kot tožilec, mora sodnik, če se ne strinja s predlogom, da se opravijo preiskovalna dejanja, o tem, da jih ne bo opravil, obvestiti oškodovanca kot tožilca oziroma njegovega pooblaščenca in predloga ne zavrže.
vpis lastniske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Na sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu se nahaja klavzula, da je odločba pravnomočna. Če pritožnik meni, da to ne drži in da o njegovi pritožbi še ni bilo odločeno, bi moral doseči razveljavitev navedene klavzule. Potrdilo o izvršljivosti odločbe izda sodišče oz. organ, ki je odločal v zadevi na prvi stopnji, neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti pa na podlagi 42. člena ZIZ razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom isti organ.
ZDR-1 člen 33, 34, 36, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 191.. ZJU člen 93, 93/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odsotnost z dela - elementi kaznivega dejanja - nasilje v družini - umik obtožbe
Odsotnost z dela brez opravičila pomeni, da je delavec kršil svojo temeljno obveznost, to je opravljanje dela, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (33. člen ZDR-1), prav tako pa tudi neupoštevanje delodajalčevih navodil (34. člen ZDR-1). Takšna odsotnost z dela pomeni tudi kršitev obveznosti obveščanja delodajalca (36. člen ZDR-1) ter kršitev prepovedi škodljivega ravnanja (37. člen ZDR-1). Pomeni pa tudi kršitev opravljanja dela skladno s prvim odstavkom 93. člena ZJU. Vse to predstavlja odpovedni razlog iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Toženka je tožniku očitala kršitve delovnih obveznosti oziroma obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja nasilja v družini po 191. členu KZ-1. Za to kaznivo dejanje je bil zoper tožnika začet tudi kazenski postopek. Ta je bil sicer zaključen z zavrnitvijo obtožbe zaradi umika obtožbe, kar pa ne pomeni, da je sodišče prve stopnje v postopku ni smelo ugotavljati, ali je imelo tožnikovo ravnanje znake predhodno očitanega kaznivega dejanja. Sodišče je v delovnem sporu vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča. V primeru umika obtožbe pa lahko ugotavlja, ali je imelo ravnanje delavca znake kaznivega dejanja, ne sme pa ugotavljati, ali je bilo kaznivo dejanje tudi dejansko storjeno, ker za to ni pristojno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0007050
Ustava RS člen 29. ZKP člen 83, 83/2, 371, 371/1-8. ZNPPol člen 4, 4/1-4.
nedovoljeni dokazi - ugotavljanje identitete obdolženca - pravice obrambe - sojenje v nenavzočnosti - izvedba dokazov - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko je sodišču postal nedosegljiv, je obtoženec sam povzročil situacijo, ko določenih dokazov, ki bi lahko bili njemu v korist, ni bilo moč izvesti in se zato na kršitev pravice do obrambe, ne more uspešno sklicevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00000499
ZDR-1 člen 13, 13/1, 81.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. OZ člen 18, 18/2, 45, 45/1, 45/2.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - napake volje - grožnja - prevara - izvedena priča - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznega predloga - možnost obravnavanja
Tožnica v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi neveljaven zaradi nedopustne grožnje zunanjega pravnega svetovalca tožene stranke. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje namreč nobena od zaslišanih prič ni potrdila tožničinih navedb, da ji je navedeni pred pričetkom zagovora rekel, da bo v primeru, če sporazuma ne podpiše, v njeni kartoteki in na oglasni deski objavljeno, da je službo izgubila zaradi kršitev delovnih obveznosti. Tudi sicer te besede, četudi bi bile izrečene, ne predstavljajo nedopustne grožnje v smislu drugega odstavka 45. člena OZ.
Utemeljena je pritožbena navedba tožnice, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati psihoterapevta. Sodišče prve stopnje je ta dokazni predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da predlagana priča ne bi mogla izpovedati, v kakšnem čustvenem ali psihičnem stanju se je tožnica nahajala v času podpisa sporazuma. Vendar pa je tožnica že s pripravljalno vlogo sodišču prve stopnje predložila psihološko mnenje, v katerem je ta psihoterapevt zapisal, da tožnica po njegovem mnenju v trenutku podpisa obravnavanega sporazuma ni bila sposobna razumeti pomena svojega ravnanja, ter da sporazuma ni sklenila s pravo voljo. Sodišče prve stopnje bi zato predlagano izvedeno pričo moralo zaslišati. Sodišče nima ustreznega strokovnega znanja za presojo, kaj bi glede stanja tožnice v trenutku podpisa sporazuma izvedena priča lahko izpovedala, in kaj ne. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 7, 7-9, 15, 15/1, 15/1-3,15/2.
odločba o prekršku - obstoj prekrška - opis prekrška - zahteva za sodno varstvo - zakonski znaki prekrška - zavajajoča poslovna praksa - televizijski kviz
Čas, v katerem mora pravna oseba potrošniku izročiti nagrado ali ustrezno nadomestilo, ni zakonski znak prekrška po tretji alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP, na podlagi katere se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik ali podjetnica posameznica, ki uporabi zavajajočo poslovno prakso, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno.
Vsi znaki prekrška po tretji alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP so določeni v ZVPNPP, prav tako se navedena kazenska določba ne sklicuje na splošne pogoje poslovanja posamezne pravne osebe, zato le-ti ne predstavljajo materialne dopolnilne norme, s katero je določen kateri od zakonskih znakov prekrška.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00001847
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda
Tožena stranka je tožniku nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, vendar tožnik vtožuje odškodnino, ker trpi zaradi nezmožnosti za delo in posledičnih občutkov nekoristnosti, kar ni posledica nezakonitega ravnanja toženke, ampak dejstva, da tožnik dela zaradi zdravstvenih omejitev ne more opravljati. Nepravilnosti v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi so bile v pretežni meri sanirane, saj sta stranki v zvezi z razveljavitvijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi sklenili sodno poravnavo, tožniku pa so bile tudi priznane pravice na zavodu za zaposlovanje. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo. Na podlagi 184. člena ZDR je glede odločitve o povzročeni škodi tožniku odločilo po splošnih pravilih civilnega prava (1. odstavek 131. člena OZ). Ugotovilo je, da tožnik ni uspel dokazati niti protipravnosti ravnanja tožene stranke, prav tako vzročne zveze med škodo, ki mu je nastala, in ravnanjem tožene stranke, zato je utemeljeno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika
Tožnica v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali nege za potovanje izven kraja bivanja ni imela dovoljenja svoje zdravnice, zato je bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. točke prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZZZDR člen 106, 106/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razmerja med starši in otroki - stiki - ureditev stikov otroka s staršem - otrokova korist - naslov dejanskega prebivališča - fikcija vročitve - odsotnost z naroka - opravičilo odsotnosti z naroka - sodelovanje stranke v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob dejstvu, da v obravnavanem primeru starša mladoletne deklice ne živita (le) ločeno, ampak živita v dveh različnih državah in da je zaradi narave svojega poklica (pilot) nasprotni udeleženec večino časa odsoten, delodajalec pa mesečno vnaprej planira njegove delovne obveznosti, je treba pri načrtovanju stikov postopati skrbno in upoštevati vse dejavnike, ki narekujejo urejanje stikov.
Z naroka za glavno obravnavo je nasprotni udeleženec izostal zaradi službenih obveznosti, svojo odsotnost je opravičil, opravičilo je poslal priporočeno po pošti pred narokom. Pojasnil je tudi, da mora za dopust zaprositi že mesec pred predvideno odsotnostjo do 5. v mesecu. Nobenega od navedenih razlogov prvostopenjsko sodišče pri vodenju postopka ni upoštevalo. Postopek je zaključilo ob odsotnosti nasprotnega udeleženca. S tem mu je onemogočilo sodelovanje v postopku in je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
izločitev odredbe preiskovalne sodnice - izločitev dokazov - faza predobravnavnega naroka - nepravilno izvršen zaseg predmetov kot samostojno preiskovalno dejanje - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - instrukcijski rok za odgovor na predlog obrambe za izločitev dokazov - konkretizacija kršitev kazenskega zakona - dokazi, na katere se sodba ne sme opirati - privilegij zoper samoobtožbo
Predmet izločitve so dokazi in posamezna obvestila in ne sodne odločbe.
- Ko je zaseg opravljen kot samostojno preiskovalno dejanje, v ZKP ni nikjer določeno, da se sodba, ko je zaseg nepravilno izvršen, na zapisnik in potrdilo o zasegu predmetov ne bi smela opreti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 482.. ZGD-1 člen 284.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
stvarna pristojnost - bistvena kršitev določb postopka - gospodarski spor - član nadzornega sveta - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - sejnina
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v delu odločitve glede tožbenega zahtevka za obračun in plačilo sejnin za seje nadzornega odbora, saj je odločilo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno sodišče druge vrste. V primeru sejnin gre za prihodek, vezan na izvrševanje funkcije člana nadzornega sveta, kateremu se skladno z 284. členom ZGD-1 lahko za njegovo delo zagotovi plačilo, kar določi statut ali skupščina. Med strankama ni bilo sporno, da tožnici za sodelovanje na sejah nadzornega sveta v funkciji članice nadzornega sveta plačilo načeloma pripada. Iz 482. člena ZPP izhaja, da gre za gospodarski spor, če gre za spor med družbami in člani organov upravljanja družb, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. Glede na navedeno delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o tožničinem zahtevku za plačilo sejnin za štiri seje nadzornega sveta v skupnem znesku 1.000,00 EUR.
V izredni odpovedi je tožena stranka tožnici očitala, da je spornega dne brez sodelovanja računovodskega servisa sestavila in podpisala izkaz poslovnega izida in bilanco stanja, ki jo je poslala v obravnavo nadzornemu svetu družbe, ta pa jo je uporabil za gospodarsko odločanje. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka ravnala zakonito, ko je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker očitana kršitev pomeni kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Skladno z ustavljeno sodno prakso se šteje, da kolikor ob navedbi zneska prejemka iz delovnega razmerja ni izrecno zapisano, da gre za neto znesek, se šteje, da gre za bruto prejemek, od katerega se plačujejo davki oziroma prispevki. Dogovor v neto znesku šteje za izjemo, ki mora biti izrecno dogovorjena med strankama. Ker v predmetni zadevi v sporazumu ni bilo izrecno zapisano, da gre za neto znesek, od katerega se ne plačujejo davki in prispevki, ni utemeljeno toženčevo zavzemanje za to, da bi mu pripadalo izplačilo celotnega zneska odpravnine na njegov račun ter da bi davke oziroma prispevke na navedeni znesek morala kriti tožeča stranka kot delodajalec oziroma, da bi morala dogovorjeni znesek "obrutiti".
Ker je tožeči stranki kot plačniku davka davčni organ naložil, naj plača davke in prispevke od dogovorjene odpravnine po sporazumu, je prišlo do preplačila iz naslova odpravnine na račun toženca. Glede na to je bila tožeča stranka upravičena, da preplačani del odpravnine terja nazaj od toženca skladno s določbami o neupravičeni pridobitvi 190. člena OZ.
ZDR-1 člen 6, 9, 9/2, 89, 89/1, 89/1-1, 98, 108, 108/6.. OZ člen 288.. - člen 50.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prevoz na delo in z dela - odpravnina - zakonske zamudne obresti
Tožena stranka je izvedla reorganizacijo poslovanja in uvedla avtomatizirano obdelavo podatkov, zaradi česar je odpadla potreba po ročnem vnosu in obdelavi podatkov s strani delavcev iz enote kontrolinga, v kateri je bila zaposlena tožnica. Zato je tožena stranka enoto kontrolinga ukinila in posledično zmanjšala število delavcev na delovnem mestu samostojni analitik, ki ga je zasedala tudi tožnica, z dveh na enega. Del nalog, ki jih je opravljala tožnica, je zaradi uvedbe avtomatizirane obdelave podatkov ukinila, preostale naloge pa je prerazporedila med druge delavce. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
V skladu z drugim odstavkom 9. člena ZDR-1 se s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavce ugodnejše, kot jih določa ta zakon. Zamik izplačila odpravnine za delavca ne pomeni ugodnejše pravice. Določba šestega odstavka 108. člena ZDR-1 ni določena med izjemami, ki so naštete v tretjem odstavku 9. člena ZDR-1, glede katerih je ne glede na drugi odstavek 9. člena ZDR-1 dopuščena drugačna ureditev s kolektivno pogodbo. Zato je sodišče pravilno upoštevalo rok iz šestega odstavka 108. člena ZDR-1 in pri tem tudi pravilo o vrstnem redu vračunavanja iz 288. člena OZ, po katerem se najprej poplačajo stroški, nato obresti, ki so natekle do dneva plačil, morebitni ostanek pa se uporabi za (delno) poplačilo glavnice.
Pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici, poleg že v predsodnem upravnem postopku priznanih fizičnih razbremenitev, časovna razbremenitev ni utemeljena. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do dela v krajšem delovnem času od polnega.