ZPP člen 319, 319/2. OZ člen 64, 64/3, 111, 111/2.
pravnomočno razsojena stvar – ne bis in idem – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – istovetnost zahtevka – procesna ekvivalenčna teorija – zavrženje tožbe – razveza pogodbe – vračilo dvojne are
Tožnik v obravnavani zadevi utemeljuje tožbeni zahtevek z drugimi dejstvi, kot v predhodni zadevi, čeprav oba zahtevka izhajata iz istega pogodbenega razmerja med pravdnima strankama.
oporočno dedovanje - nujno dedovanje - izračun nujnega dednega deleža - obračunska vrednost zapuščine - upoštevanje zapustnikovega premoženja v tujini - vštevanje daril v dedni delež oporočni dedinji - volilo - vštevanje volila v dedni delež nujnega dediča
Sodišče prve stopnje je pri ugotovitvi obračunske vrednosti zapuščine, ki je podlaga za izračun nujnega deleža, pravilno upoštevalo premoženje, ki se nahaja v Republiki Hrvaški. Zapustnikovo premoženje je treba za potrebe ugotovitve obračunske vrednosti zapuščine obravnavati celostno v enem postopku, saj je le tako mogoče pravilno ugotoviti višino dejanskega prikrajšanja nujnih dedičev.
USTAVNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080257
URS člen 140, 141, 157. ZUstS člen 21. ZPP člen 154, 158, 339, 339/2, 458, 458/1. ZLS člen 28, 69. ZVO-1 člen 149, 149/3, 149/4.
spor majhne vrednosti – odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki – plačilo komunalnih storitev – cena komunalnih storitev – pravna narava občinskega sklepa – predpis – posamični akt
Sklep o prilagoditvi cen komunalnih storitev z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja št. 22-1/2013 je posamični akt in ne podzakonski predpis. Njegova vsebinska in postopkovna presoja ni v pristojnosti pravdnega sodišča.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi
Tožnik obrazloženo nasprotuje le dokazni oceni, na kateri temelji izpodbijana sodba; takšni pritožbeni očitki (o domnevni neverodostojnosti toženca in priče A. A. ter o domnevno napačnih dokaznih zaključkih na podlagi izvedenih listinskih dokazov) pa v sporu majhne vrednosti niso upoštevni.
odvoz odpadkov - obračuni v dokumentaciji - način obračunavanja - konkretiziranost ugovorov - trditveno in dokazno breme
Vprašanje obsega trditvene podlage, ki jo je dolžna ponuditi tožeča stranka, je odvisno od vsebine in substanciranosti ugovorov, ki jih poda tožena stranka.
Kadar vsi elementi izračuna izhajajo iz predložene dokumentacije in je to v tožbi razumno pojasnjeno, namreč tožeči stranki v trditveno podlago ni treba povzemati oziroma v njej obrazlagati načina obračunavanja. Konkretizacija v tej smeri je potreba le na obrazložen ugovor tožene stranke.
Sklep o plačilu predujma, oziroma poziv na plačilo predujma ter odločitev o predlogu za določitev višine predujma in o podaljšanju roka za plačilo so sklepi procesnega vodstva, zoper katere ni pritožbe.
URS člen 23, 25.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2. ZJU člen 24, 25.. ZVis člen 6, 56, 57, 58, 59.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - izvolitev v naziv - visokošolski učitelj
Postopek za izvolitev v naziv (in tudi postopek za odvzem naziva), v zvezi s katerim je predvideno sodno varstvo v okviru upravnega spora, je treba ločiti od delovnopravnega položaja delavca - visokošolskega učitelja, ki, brez ponovne izvolitve v naziv, ne izpolnjuje pogojev za opravljanje izobraževalnega dela. Neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenega z zakonom in drugim predpisom, izdanim na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Na dejstvo, da je zaradi tožnikove neizvolitve v naziv obstajal utemeljen razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, nimajo vpliva kasnejše odločitve sodišča v zvezi s presojo zakonitosti postopka imenovanja v naziv.
Podpis pravne osebe pa ne sestavlja zgolj pečat in navedba imena in funkcije osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje, pač pa tudi lastnoročni podpis te osebe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0023572
KZ-1 člen 190, 190/1. ZKP člen 76, 76/3, 434, 434/1.
obtožni predlog - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - obvezne sestavine obtožnega predloga - konkretizacija kršitev v opisu dejanja - jasen očitek obtožbe - opis dejanj v obtožnem predlogu z navedbo vseh zakonskih znakov kaznivih dejanj - kaznivo dejanje odvzem mladoletne osebe
Zahteva, da opis dejanja v obtožnem predlogu vsebuje dejstva in okoliščine, ki predstavljajo uresničitev znakov določenega kaznivega dejanja, ne preprečuje uvedbo kazenskega postopka za dejanje, ki ni kaznivo dejanje. Sodišče ne sme opustiti konkretizacije katerega izmed znakov kaznivega dejanja, tako da ni jasno razvidno, katera ugotovljena dejstva konkretizirajo posamezni zakonski znak.
ZUPJS člen 10, 23, 23/1, 42, 42/3, 43.. ZŠtip člen 95, 95/1, 95/1-5.
državna štipendija - mirovanje pravice - dohodki - družinski član - prenehanje upravičenosti - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
Tožničina sestra je 8. 1. 2015 dopolnila starost 26 let, s čimer je dolžnost staršev preživljanja prenehala. Posledično je ni več mogoče šteti med tožničine družinske člane po 10. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kar predstavlja spremembo, ki lahko vpliva na upravičenost do pravice iz javnih sredstev.
Ker dohodek na družinskega člana tožnice, ki je po odločbi z dne 24. 10. 2014 prejemala štipendijo, od 8. 1. 2015, ko je prišlo do spremembe števila družinskih članov po ZUPJS, presega cenzus za dodelitev štipendije, od 1. 2. 2015 dalje pravica do državne štipendije po 5. alineji 95. člena ZŠtip-1 miruje in se ne izplačuje.
sprememba imena mladoletni osebi – sprememba priimka – vrstni red priimkov – osebno ime
Če potrebe po spremembi otrokovega osebnega imena (ki je sestavljeno iz imena in priimka) sicer ni, je pa ugotovljeno kot smiselno in v korist otroka, da ta zaradi praktičnosti in večje povezanosti z obema staršema v primeru njunega ločenega življenja in različnih priimkov nosi priimek obeh, potem je treba stremeti k čim manjši spremembi otrokovega osebnega imena. V konkretnem primeru je ta brez dvoma v tem, da se otrokovemu priimku, ki ga identificira že več kot šest let (uporablja ga tudi že v šoli), doda nov, v tem primeru materin priimek.
BBHZD člen 2, 2b, 2c, 2d, 3, 3/1, 8, 9, 16.. ZDR-1 člen 200.. URS člen 22.. ZPP člen 5, 8.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - napaka volje - podpis sporazuma
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik sklenil izpodbijani sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi napake volje, zato je utemeljeno razveljavilo ta sporazum in izpodbijani sklep o prenehanju delovnega razmerja tožene stranke.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0007060
ZKP člen 167, 167/1, 167/2, 168, 168/3. KZ-1 člen 226, 226/2, 226/3, 235, 235/1, 240, 240/2.
preiskava - zavrnitev zahteve za preiskavo - upravičeni tožilec - utemeljen sum - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - povzročitev lažnega stečaja - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - ponareditev poslovnih listin
Problematike presoje se je zavedala že preiskovalna sodnica sama, ko je v uvodu svojega nestrinjanja navedla, da čeprav preiskovalni sodnik in zunajobravnavni senat nista pristojna presojati nasprotujočih si dokazov, to ne pomeni, da jih v nobenem pogledu ne smeta presojati, kajti kolikor jih do določene mere ali vidika ne bi presojala, sploh ne bi mogla presoditi, ali je utemeljen sum podan. Z navedenim stališčem se je potrebno povsem strinjati, saj bi v primeru, ko sodišče ne bi smelo opraviti presoje ponujenih dokazov prišlo do nevzdržne situacije, ko bi morala biti preiskava uvedena zgolj na podlagi dokazov iz zahteve za preiskavo, medtem, ko bi tisti dokazi, ki jih je predložila obramba in ki izpodbijajo obstoj utemeljenega suma do te mere, da preiskava ni upravičena, bili le stvar ocene nadaljnje preiskave oz. postopka. Če utemeljenega suma že v začetni fazi postopka ni, potem je namreč jasno, da je vsakršna nadaljnja preiskava nepotrebna.
ZDR-1 člen 82, 82/2, 89, 89/1, 89/1-4, 125, 125/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožnica ni osvojila potrebnih znanj za opravljanje nalog na delovnem mestu, na katerem se zahteva hitro analitično razmišljanje, zelo visoka stopnja natančnosti ter dobro poznavanje matematičnih funkcij in Excella. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da je tožena stranka dokazala utemeljen odpovedni razlog, in sicer neuspešno opravljeno poskusno delo, ki onemogoča nadaljevanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - dnevnice, kilometrine, potni stroški - stroški za prihod na delo
Sodišče prve stopnje se je po ugotovitvi, da izpodbijana redna odpoved iz poslovnega razloga ni nezakonita, pri odločitvi o podrednem tožbenem zahtevku za plačilo odpravnine oprlo na določbe prvega odstavka 108. člena ZDR-1 v povezavi z določbo četrtega odstavka 91. člena ZDR-1. Tožniku je pravilno prisodilo odpravnino, saj je odklonil ponujeno neustrezno zaposlitev.
ZJU niti ZUJF ne dajeta podlage za to, da bi moral delodajalec javnega uslužbenca na njegovo željo premestiti na drugo delovno mesto. Zato tožnica v pritožbi neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zmotno uporabilo navedena zakona, in da je posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala v zvezi s prošnjo za premestitev.
Zagovornica obdolženca uveljavlja tudi pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona iz 1. in 2. točke 372. člena ZKP, ko smiselno navaja, da je obdolženec ravnal v silobranu, zaradi katerega obdolžencu očitano dejanje ni kaznivo. Vendar pritožnica zmotno takšne pritožbene navedbe uveljavlja kot kršitev kazenskega zakona, saj z njimi v bistvu graja dejansko stanje, ki ga je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje. Stvar dejanske presoje je namreč ali je obdolženec ravnal v silobranu oziroma, ali se je pred oškodovancem le branil, kot to navaja pritožnica. Takšna kršitev pa ni mogoča, saj kršitev kazenskega zakona vselej predpostavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, le kazenskega zakona ni uporabilo ali pa ga je uporabilo napačno, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
plačilo razlike plače - plača - pogodba o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo določbe 44. člena ZDR-1, ki določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za opravljanje dela. Sodna praksa je sprejela stališče, da je delavec, ki po navodilih delodajalca dejansko v celoti opravlja delo na zahtevnejšem delovnem mestu, upravičen do plače, predvidene za takšno delovno mesto. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pri toženki zahtevnejšega delovnega mesta ni bilo oziroma, da je bil tožnik najvišje rangiran. Bistveno je, da je bilo med strankama vnaprej dogovorjeno, katere so tožnikove delovne obveznosti po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, in da je bila za te obveznosti (vključno s prokuro) določena tudi plača. Zato lahko tožnik za opravljeno delo zahteva le plačilo, ki je bilo v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno.
Tožnica pomoči in postrežbe ne potrebuje, saj večino osnovnih življenjskih opravil, čeprav počasi in s težavo, še vedno zmore sama. Zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb ni utemeljen.
Pritožbeno sodišče, kljub ugovoru tožene stranke, da je njen zakoniti zastopnik pritožbo podpisal, ugotavlja, da se njegov podpis na pritožbi ne nahaja. Na njej je navedena le firma tožene stranke (M. d. o. o.) in odtisnjen njen žig. To za podpis pravne osebe ne zadošča. Ta mora vsebovati tudi navedbo imena in funkcije osebe, pooblaščene za zastopanje, ter njen lastnoročni podpis. Ker na pritožbi tožene stranke zoper sodbo ni ne enega ne drugega, je ta nepopolna in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP).