Konkretne okoliščine so obtoženca opozarjale na možnost nastanka prometne nesreče, ki bi jo, če bi ravnal z dolžno skrbnostjo, lahko preprečil, saj je imel objektivne in subjektivne možnosti.
status žrtve vojnega nasilja - okoliščine za priznanje statusa - smrt materinega moža, ki ni bil tožničin biološki oče
Smrt moža tožničine matere, ki nesporno ni bil biološki oče in ne posvojitelj tožnice, ni mogoče šteti kot okoliščino za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po določbah 8. odstavka 2. člena ZZVN.
statusa žrtve vojnega nasilja - otrok ubitega starša - smrt očeta v letu 1980
Ker v predmetni zadevi ni sporno, da je tožničin oče, ki je bil v koncentracijskih taboriščih italijanskega in nemškega okupatorja, umrl po vrnitvi domov 10.11.1980, tožnici statusa žrtve vojnega nasilja - otrok ubitega starša ni mogoče priznati.
žrtve vojnega nasilja - odškodnina - odločba o višini odškodnine
Odločba, s katero se odloči o višini odškodnine, se izda na podlagi akta, s katerim je pristojni organ odločil o upravičencu in njegovih pravicah po ZZVN.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22686
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 111, 111/1-5, 211, 211/1,333, 333/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obremenjevanje in uničenje okolja in prostora - zastaranje kazenskega pregona - tatvina - škoda
Presoja razlogov s pritožbo izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje glede uveljavljenih kršitev iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
načelo pomoči prava nevešči stranki - razveza pogodbe brez naknadnega roka - posledice razdrtja pogodbe - vrnitev danega
V zapisniku z glavne obravnave je jasno navedeno, da se ta zaključuje, ker ni več novih dejanskih navedb in novih dokaznih predlogov. Takšna zapisniška navedba implicitno vsebuje nujno vzročno povezavo med tem, da je dokazni postopek izčrpan in glavna obravnava končana. Dolžnost sodišča, da bi strankam vselej, kadar nimajo pooblaščenca, pojasnjevalo, kaj takšna vzročna povezava za njihov položaj pomeni, pa presega obseg pojasnjevalne dolžnosti sodišča po 12. členu ZPP.
Skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo in ekonomska skupnost oziroma odvisnost je odločilen in bistven element obstoja zakonski zvezi podobne skupnosti. Ker gre za skupnost moškega in ženske, ki ni pravno sklenjena kot zakonska zveza, so kriteriji za ugotavljanje obstoja zakonski zvezi enake skupnosti, strožji.
ZDen člen 5, 56/3, 66, 67.ZPP člen 359, 383.ZNP člen 37.
denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi sile, zmote ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - prepoved reformatio in peus
Revizijsko sodišče trditve o nepravilnosti odločitve samo o pravni podlagi ne more obravnavati. Tudi zanj velja prepoved, da ne sme spremeniti izpodbijane odločbe v škodo stranke, ki je vložila izredno pravno sredstvo, če ga je vložila samo ona. Ob neizpodbitni ugotovitvi o neobstoju pravne podlage iz 5. člena ZDen je jasno, da bi bila (končna) odločitev o upravičenosti zahteve za denacionalizacijo lahko samo negativna, torej bi bila v škodo predlagateljice kot edine vlagateljice obeh revizij.
Pogodbe, ki jo skleneta prednik in potomec, ni mogoče vedno presojati le po določbah 106. in naslednjih členov ZD, predvsem pa ne po njenem naslovu. Odločilno je namreč, kakšen namen sta hotela izročevalca doseči s pogodbo: ali sta hotela podariti svoje premoženje, ali pa sta si želela v starosti zagotoviti pravico do stanovanja, do pomoči in oskrbe kot protivrednost za izročeno premoženje.
pogodba o prevzemu dolga - pogodba o pristopu k dolgu
Vprašanje prezadolženosti prevzemnice dolga je predvsem dejansko vprašanje o tem, ali je bila prevzemnica objektivno gledano sposobna izpolnjevati svoje denarne obveznosti do vseh upnikov.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - zahteva, da sodišče opravi glavno obravnavo - sojenje na seji
Podana je bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, če je tožeča stranka v tožbi zahtevala glavno obravnavo, sodišče prve stopnje pa je ni opravilo.
objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Če prosilec prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči v zadevi zaradi prisilne izterjave obratovalnih stroškov na podlagi verodostojne listine in če sam navaja, da nima nobenih dokazov, da je te stroške poravnal, zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, zato pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje.
ZPP člen 339, 339/2-14. ZPP (1977) člen 334, 334/1, 334/2.ZNP člen 29.ZDen člen 64, 64/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - pritožba - pravočasnost zahteve za denacionalizacijo - odstop zahteve od upravnega organa - umik zahteve za denacionalizacijo - začetek teka pritožbenega roka - upoštevanje datuma vložitve zahteve pri upravnem organu - bistvena kršitev postopka iz 339/2-14 člena ZPP pred sodiščem druge in prve stopnje
V razlogih sklepov obeh sodišč je nasprotje med razlogi o vsebini listin v pritoženem spisu N 1/94 in temi listinami. Pritožbeno sodišče je v svoji odločbi zapisalo, da je sklep o umiku zahteve postal pravnomočen, ker se predlagatelj ni pritožil. Res v spisu N 1/94 ni predlagateljeve pritožbe, vendar tudi ni takega sklepa, proti kateremu bi predlagatelj mogel in moral vložiti pritožbo.
Navedba v prvostopenjskem sklepu, da je predlagatelj prvo zahtevo za denacionalizacijo vložil 31.12.1993, je v nasprotju z dopisom istega sodišča, da je predlagatelj zahtevo za denacionalizacijo že 7.6.1993 naslovil na upravni organ, ki je njegovo vlogo odstopil sodišču 31.12.1993. Sodišče je upoštevalo drugi datum in je zato napačno ocenilo, da je tudi prva zahteva prepozno vložena.
zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - oškodovanec - predlog za kazenski pregon
Od ugotovitve v ponovljenem postopku, ali je bil s kaznivim dejanjem po 3. v zvezi s 1. odstavkom 217. člena KZ oškodovan I.V. kot fizična oseba ali njegovo podjetje, bo odvisna presoja, ali je predlog za pregon podal resnični oškodovanec.
vsebina izvršilnega predloga - predložitev verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvršba na podlagi verodostojne listine - priloge vloge
Če k predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine upnik le-te ni priložil, to ne predstavlja bistvene kršitve, ki bi obremenjevala pravdni postopek, ki je tekel po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.