odškodnina žrtvam vojnega nasilja - upravni spor - tožba - predložitev dokazov - pripravljalni postopek
Ker je imela tožeča stranka šele s tožbo možnost izpodbijati ugotovitve v obdobju pretrpljenega nasilja in je tožbi predložila dokaz za te navedbe, bi sodišče moralo že v pripravljalnem postopku ukreniti vse potrebno, da bi ugotovilo, katera odločba je podlaga za odmero odškodnine po ZSPOZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delovno razmerje stranke na pristojnem sodišču - velikost sodišča
Okoliščina, da je pravdna stranka zaposlena pri sodišču, ki odloča o sporu, je lahko pomembna za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, vendar je potrebno pri odločanju o predlogu pretehtati okoliščine vsakega posameznega primera.
oblike denacionalizacije - odškodnina - možnost realiziranja odškodnine, določene v odločbi o razlastitvi
Pri presoji, ali je bila odškodnina za podržavljeno premoženje upravičenki dana, ni bistveno, ali je upravičenka odškodnino prejela, ampak, ali je imela možnost v odločbi o razlastitvi določeno odškodnino realizirati.
Čeprav 12. točka 1. odstavka 3. člena ZDen izrecno ne omenja ustreznosti nadomestnih zemljišč, je glede na namen ZDen, to je poprave krivic, to določbo razlagati tako, da je denacionalizacija mogoča v primeru, če upravičencu za premoženje, podržavljeno na podlagi Temeljnega zakona o razlastitvi, ni bila dana ustrezna odškodnina.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - glavna obravnava - branje zapisnikov o izpovedbah prič s soglasjem strank
Za kršitev pravice do izvajanja dokazov v korist obsojenca v smislu 3. alinee 29. člena Ustave bi šlo, če bi sodišče brez upravičenega razloga, torej poljubno, samovoljno zavrnilo izvedbo dokazov, ki bi bili materialnopravno relevantni za obrambo in bi bila verjetnost takega pomena predlaganega dokaza dovolj verjetno izkazana.
priče - zaslišanje na glavni obravnavi - predhodna seznanitev z izpovedjo drugih prič
Če se kasneje zaslišana priča predhodno seznani z vsebino zagovora ali izpovedbo druge priče na kakršenkoli način, tudi s prebranjem zapisnika o njunem zaslišanju, to ni kršitev določb 2. odstavka 331. člena ZKP. Sicer pa tudi ravnanje v nasprotju z napotilom te določbe ni absolutna kršitev določb kazenskega postopka, ampak sodišče ocenjuje, ali je navzočnost še nezaslišane priče pri izvajanju dokazov ali seznanitev priče z vsebino dokazov, preden je bila zaslišana, prizadela in v kolikšni meri verodostojnost njene kasnejše izpovedbe.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Ker po podanem dokaznem predlogu ugotavljanje prstnih odtisov ni bilo več mogoče, zavrnitev tega dokaznega predloga ne predstavlja kršitev določb kazenskega postopka, niti s tem ni bila kršena pravica do obrambe.
Pravnomočne sodbe ni mogoče izpodbijati z zahtevo za varstvo zakonitosti z vidika primernosti kazni.
Kršitev načela kontradiktornosti v postopku oziroma kršitev pravice do obrambe bi lahko predstavljala kršitev iz 2. odstavka 371. člena ZKP, in to v primeru, če bi sodišče neutemeljeno zavrnilo obrazložen dokazni predlog obrambe oziroma ko bi stranka pravno relevantnost dokaza utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
pripor - ponovitvena nevarnost - predlog državnega tožilca za podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - načelo kontradiktornosti
Preden je sodišče prve stopnje odločilo o tožilčevem predlogu iz obtožbe za podaljšanje pripora, bi moralo dati obdolžencu in njegovemu zagovorniku možnost, da se seznanita z obtožnico in predlogom državnega tožilca za podaljšanje pripora, predvsem z dejstvi in dokazi, na katere opira svoj predlog, ter jima omogočiti, da se o predlogu izjavita in predlagata dokaze v potrditev svojih navedb. Ugotovljena kršitev pa je na pritožbeni stopnji upoštevna le, če je vplivala ali mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtenih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov - uslužbenka manjšega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je tožnica zaposlena na Okrajnem sodišču v ..., pri katerem je majhno število zaposlenih, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Ta okoliščina namreč utegne vzbuditi pri nasprotni stranki vtis pristranskosti sodišča.
ZKP člen 39, 215, 215/1, 366, 366/1, 371, 371/1-2, 371/1-8.
izločitev sodnika - nedovoljeni dokazi - odredba za hišno preiskavo - pravica do pravnega sredstva - pritožba
Če v pisni odredbi za opravo hišne preiskave ni vpisana pravna opredelitev kaznivega dejanja, takšna pomanjkljivost ni odločilnega pomena za zakonitost dokazov, pridobljenih na podlagi takšne odredbe.
S tem da je sodišče isti dan opravilo glavno obravnavo, izreklo in razglasilo sodbo ter izdalo sklep o podaljšanju pripora, ni kršilo pravice obsojenca do pravnega sredstva, do poštenega sojenja in do obrambe.
arondacija - odločitev o odškodnini v odločbi o arondaciji - obnova postopka - obnovitveni razlog - sodna odločba
Četudi bi se upoštevalo, da sporazuma ni (ker je s sodbo dokazano, da ga prejšnja lastnica ni podpisala), bi arondacijska komisija lahko izdala enako odločbo, saj ta v izreku vsebuje odločitev o odškodnini in obnova, kolikor bi bila dovoljena, ne bi pripeljala do drugačne arondacijske odločbe.
dovoljenost revizije - navadna objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - formalno sosporništvo na pasivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker mora biti tako pri navadni objektivni kumulaciji zahtevkov, kakor pri formalnem sosporništvu določena vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej, tožnik pa se ni ravnal po tem, si ni zagotovil pravice do revizije. Tožnikova nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta skupno za vseh pet zahtevkov in zoper vse tri tožence je tako v nasprotju z že omenjenim drugim odstavkom 41. člena ZPP. S takšnim ravnanjem je nastal položaj, kot da vrednost spornega predmeta sploh ni bila določena.