načelo "ne bis in idem" - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Za isto upravno zadevo gre, če gre v novem postopku za isto dejansko in pravno stanje ter če gre za iste stranke in organe, ki so sodelovali v postopku.
Aneks ni ničen ali razveljavljen, zato je veljaven. Ker je toženec plačal tisto, kar se je z aneksom zavezal plačati, tožena stranka ni ničesar neupravičeno pridobila. Zato tožnik plačanega ne more zahtevati nazaj.
upravičenec do denacionalizacije - državljan Republike Hrvaške - pogoj vzajemnosti
Ker vzajemnost glede denacionalizacije z Republiko Hrvaško ni podana, prejšnji lastnik, ki je bil ob podržavljenju hrvaški državljan, ni upravičenec do denacionalizacije.
tožba - predhodni preizkus tožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo - dokončni upravni akt
Tožnik lahko zahteva varstvo v upravnem sporu le zoper dokončni upravni akt, s katerim bi bilo v upravnem postopku odločeno o njegovem denacionalizacijskem zahtevku, ne more pa zahtevati, da samo neposredno odloči o denacionalizaciji zemljišč.
CZ člen 161, 161/1-8. Uredba o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve člen 34, 35.
oprostitev plačila carine - invalid - osebni avto - pogoji za oprostitev plačila - pravica do dodatka za pomoč in postrežbo - dokaz o priznani pravici
Upravičenec lahko uveljavlja oprostitev plačila carine, če med drugim carinskemu organu predloži tudi dokaz, da mu je priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.
poprava krivic - status političnega zapornika - izpolnjevanje pogojev za priznanje statusa
Ni podlage za priznanje statusa in pravic po ZPKri, če iz predloženih obsodb ne izhaja, da je bila oseba v sodnem postopku zlorabljena zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov in obsojena v nasprotju z načeli pravne države.
oblike odškodnine za negmotno škodo - vsebinska opredelitev oblik škode - enotna odškodnina - višina denarne odškodnine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Drugače kot pri premoženjski škodi so pri nepremoženjski škodi pravno priznane le nekatere posamične oblike nepremoženjske škode. In za vsako izmed teh sodišče (praviloma) prisodi samostojno denarno odškodnino. Zato mora biti zahtevek za denarno odškodnino določen tudi vsebinsko za vsako obliko nepremoženjske škode.
Ker je prejšnji lastnik zemljišč, podržavljenih na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč, za podržavljena zemljišča dobil druga zemljišča, katerih vrednost je presegala vrednost podržavljenih zemljišč, ni upravičenec do denacionalizacije.
SZ člen 24, 24/1, 24/2, 29.ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zastaranje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - spor majhne vrednosti - upravljanje v večstanovanjskih hišah - zastopanje lastnikov stanovanj - plačilo lastnih storitev - stanovanjske storitve - prevalitev dokaznega bremena
Upravnik večstanovanjske hiše je aktivno legitimiran, da v lastnem imenu od lastnikov stanovanj izterja stroške upravljanja v ožjem smislu (drugi odstavek 24. člena SZ). To so stroški stanovanjskih storitev organizacijske, pravne, finančne in tehnične narave, ki jih je izvedel upravnik sam, in gre zato za njegovo lastno terjatev do posameznih etažnih lastnikov.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opustitev opredelitve vrednosti spornega predmeta za vsakega od zahtevkov - zavrženje revizije
Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago, se ugotovi vrednost spornega predmeta po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Ker tožnica, ni navedla vrednosti vsakega izmed zahtevkov, in ker je sodišče ni pozvalo, naj tožbo dopolni tako, da korektno navede vrednost spornega predmeta, niti ni tožena stranka opozorila sodišča, da se je pojavilo vprašanje o pravici do revizije, je nastal položaj, kot da vrednost spornega predmeta sploh ni določena. S tem je bilo onemogočeno, da bi katerakoli izmed strank vložila revizijo.
eventualna maksima - dokazovanje - izvedenec - nova dejstva in novi dokazi - ocenjevanje izvedenskega mnenja
Eventualna maksima je omejena (brez sankcije) le na izjave o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke na prvem naroku za glavno obravnavo, ter kasneje (s sankcijo prekluzije) na navajanje novih dejstev in novih dokazov. V obravnavani zadevi ni šlo ne za eno (ne za navedbe ne za ponujene dokaze nasprotnih strank) ne za drugo (ne za nova dejstva in ne za nove dokaze). Omejena toženkina vloga je samo polemizirala s psihiatričnim in grafološkim mnenjem in se sklicevala le na že izvedene dokaze, ni pa navajala ne novih dejstev ne novih dokazov.
upravičenec do denacionalizacije - zemljišče, podržavljeno na podlagi predpisa iz leta 1972
Prejšnji lastnik zemljišča, ki mu je bilo zemljišče podržavljeno na podlagi Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe iz leta 1972, ni upravičenec do denacionalizacije. Razlastitev zemljišč na podlagi navedenega zakona ni način podržavljenja iz 3. in 4. člena ZDen, ki omogoča denacionalizacijo.
Oškodovančeva izjava, da bo vložil proti povzročitelju škode tožbo, ne more predstavljati oškodovančevega prispevka k nastanku njegove nepremoženjske škode.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja
Za odreditev inšpekcijskega ukrepa na podlagi 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor zadostuje ugotovitev, da je objekt zgrajen brez ustreznega upravnega dovoljenja.
revizija - obseg revizijske presoje - razlogi za revizijo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do naravnega sodnika - sestava senata pri odločanju o pravnih sredstvih
Bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, ko je obrazložitev sodbe v nasprotju z izvedenimi dokazi, z izpovedbami prič in zaslišanji strank (in ko bi torej bilo mogoče očitati sodišču, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje), temveč je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za dodelitev določenega odvetnika -
Če ZBPP določa, da lahko prosilec v prošnji predlaga tudi določenega odvetnika, postopek ni bil kršen, če organ za odločanje o prošnji na to možnost prosilca ni še posebej opozoril.
Ker iz izpodbijane odločbe ni razvidno, na podlagi katerih dejstev in dokazov je tožena stranka presodila, da prizadeta stranka izpolnjuje razpisne pogoje, sodišče prve stopnje za zavrnitev tožbe ni imelo podlage v dejanskem stanju, ugotovljenem v upravnem postopku.