stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - asignacija - neobičajen način izpolnitve - domneva o obstoju subjektivnega elementa izpodbijanja - dokazno breme - opredelitev izpodbojnega pravnega dejanja - pravna posledica izpodbojnega pravnega dejanja
Način plačila, ki ni običajen, ni predpostavka izpodbojnosti pravnega dejanja, ampak samo domneve obstoja subjektivnega elementa dejanskega stanu izpodbijanja. Izpolnitev obveznosti na način, ki ni običajen, je namreč relevantna samo za ugotovitev obstoja domneve, da je upnik, v korist katerega je bilo pravno dejanje storjeno, vedel oziroma moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje.
Ker je tožena stranka dokazala, da je bila izpolnitev z asignacijo v skladu z dogovorom z dne 3.2.1999, to je običajna, s čimer je izpodbila predpostavko domneve oziroma domnevno bazo iz 1. točke 4. odstavka 125. člena ZPPSL, je bilo na strani tožeče stranke breme, da dokaže, da je tožena stranka vedela za njeno (to je dolžničino) slabo ekonomsko-finančno stanje (1. odstavek 125. člena ZPPSL).
V stečajnem zakonu ni določena vsebina pravnega dejanja, ki se lahko izpodbija. Nedvomno so to pravni posli. Tako je lahko izpodbojen pravni posel; celo več pravnih poslov, če skupno oblikujejo neko dejanje; samo določeno dejanje iz nekega pravnega posla.
Izpodbojno je le tisto dejanje, ki ima pravne posledice; tisto, ki se negativno odraža na dolžnikovo premoženje. Takšno dejanje je bila asignacija, ne pa morda dogovor niti pogodba, ki sta bila le podlaga na negotovinsko plačevanje z asignacijami, na podlagi mesečnih situacij, nista pa imela konkretnih materialnopravnih posledic za premoženje tožeče stranke (stečajne dolžnice).
ZIZ člen 280, 281, 282, 283, 284. ZUS člen 34, 34/1-4, 73.
imenovanje izvršiteljev - tožba zoper imenovanje - zbornica izvršiteljev - status stranke v postopku
Zbornica izvršiteljev Slovenije pri imenovanju izvršiteljev ne more pridobiti statusa stranke, ker se ne odloča o nobeni njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, statusa soodločujočega organa pa tudi ne, saj ne gre za odločbo (o imenovanju izvršitelja), izdano v soglasju oziroma z odobritvijo te zbornice.
ugotavljanje državljanstva v postopku denacionalizacije - domneva nelojalnosti
Glede na to, da je bil tožnikov oče član Kulturbunda in NDSAP, se je štel za pripadnika nemške narodnosti, in ker je bil na dan 28.8.1945 nesporno v tujini, je podana tudi domneva o njegovi nelojalnosti do slovenskega naroda. Nelojalnosti tožnik ni izpodbijal, čeprav je imel v upravnem postopku možnost.
Za nezakonit vnos se med drugim šteje vsak vnos blaga v nasprotju z 32. členom CZ (2. odst. 144. čl. CZ), kar pomeni kršitev obveznosti predložitve blaga pri pristojnem carinskem organu.
ZOR člen 154.URS člen 26, 26/1. Carinski zakon člen 365, 365/1, 365/2, 366, 366/1, 366/2. ZP člen 37, 37/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odgovornost za drugega - carinski prekršek - odgovornost za ravnanje državnega organa - odvzem motornega vozila - opravljanje prevoznih storitev v javnem prometu - najem vozila
Ena od predpostavk odškodninske odgovornosti države je protipravno ravnanje državnega organa (prvi odstavek 26. člena URS). Protipravno je ravnanje, če je v nasprotju s kakšno pravno normo.
Odločba Republiškega senata za prekrške je izkoristila zakonski okvir drugače, kot odločba carinskega organa, vendar zaradi tega odločba carinskega organa ni postala protipravna, saj je bila izdana v okviru zakonsko dovoljenega. Ker ravnanje državnega organa ni bilo protipravno, manjka ena od predpostavk odškodninske odgovornosti.
Tožena stranka Republika Slovenija zato ni odškodninsko odgovorna.
imenovanje na sodniško mesto - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Sama neizbira tožeče stranke zaradi imenovanja na sodniško mesto višjega sodnika namreč ne pomeni, da so tožeči stranki zato nastale hujše škodljive posledice, saj je (ne)izbira zakonska pristojnost tožene stranke - Sodnega sveta RS (ZSS).
ZAzil člen 16, 16/2, 32, 32/2, 34, 35, 35/2-1, 36, 36/1, 38, 38/2. ZUS člen 16, 16/1, 34, 34/1-2, 73.
azil - azilni postopek - vročanje - štetje rokov
V azilnem postopku se spisi vročajo prosilcu za azil oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Šteje se, da je spis vročen, ko ga sprejme ena od navedenih oseb, torej je vročen, ko ga sprejme prva od navedenih oseb. Od tega dne začne teči tudi rok za opravo dejanja, ki je vezano na vročitev in rok.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - sedež sodišča in kraj prebivališča toženca - drugi tehtni razlogi
Zatrjevanje tožnice, da bi imela tako tožnik kot toženec bližje do sodišča v Ljubljani, kot do sodišča v Celju in da so na sodišču v Celju storili že veliko kršitev v njegovo škodo, ne kaže na obstoj tehtnih razlogov za delegacijo pristojnosti.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez veljavnega upravnega dovoljenja
Ukrep urbanističnega inšpektorja po določbi 73. člena ZUN je utemeljen, če investitor v času inšpekcijskega ukrepa ni imel ustreznega upravnega dovoljenja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je dolžnica sodnica na sodišču, ki naj bi obravnavalo zadevo, bi bilo nedvomno moteče ne le v očeh obeh strank postopka marveč tudi širše javnosti. Da bi bil izključen sleheren sum o pristranskem odločanju, je bilo treba predlogu za prenos pristojnosti ugoditi.
ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3. ZSR člen 40, 63.SZ člen 53, 53/6, 157. ZTPDR člen 15.
pogodba o začasni uporabi stanovanja - uporabniki funkcijskih stanovanj - prenehanje delovnega razmerja zaradi organizacijskih sprememb - prehod delavca iz podjetja v podjetje - prevzem delavca na delo v drugo organizacijo - izguba pravice do uporabe službenega stanovanja
V primeru prevzema delavcev se avtomatično prenesejo na novega delodajalca vse pravice in obveznosti prejšnjega delodajalca, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi ali iz delovnega razmerja in obstajajo na dan prevzema (VIII Ips 208/98). Razlogi za prevzem so lahko različni, prav tako pa so različni lahko tudi načini prevzema delavcev in dogovori delodajalcev glede zagotavljanja pravic delavcem iz delovnega razmerja. V nobenem primeru pa jih ni mogoče razlagati v škodo delavcem (VIII Ips 101/2001). Delavec lahko pri novem delodajalcu obdrži delovno razmerje pod enakimi pogoji kot jih je imel pri prvem delodajalcu (VIII Ips 104/2002). Mednje nedvomno sodi tudi možnost uporabe stanovanja, ki je zvezana z opravljanjem službene dejavnosti. Odločilno je, da t.i. prevzem delavca na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu ne pomeni prenehanja opravljanja službene dolžnosti v pomenu določbe drugega odstavka 63. člena ZSR oziroma prenehanje delovnega razmerja v pomenu določbe šestega odstavka 53. člena SZ, ki bi imelo za posledico tudi prenehanje pravice do uporabe službenega stanovanja.
ugotovitev sprememb v zemljiškokatastrskem operatu - uskladitev podatkov grafičnega dela s pisnim delom - postopek, izveden po uradni dolžnosti
Geodetski organ po uradni dolžnosti izvede postopek uskladitve podatkov grafičnega dela s pisnim delom zemljiškega katastra, če ugotovi spremembe v zemljiško-katastrskem operatu s stanjem v naravi.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavrženje tožbe - zastopanje - izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje pooblastila - vsebina pritožbe - dovoljenost pritožbe - pritožba neobstoječe pravne osebe - družbenik kot pravni naslednik družbe - nepopolna pritožba - dopustnost presoje utemeljenosti pritožbe - utemeljenost zahteve za varstvo zakonitosti
Pravna oseba, ki je med pravdo z izbrisom iz sodnega registra prenehala, ne obstaja več in ne more biti pravdna stranka, zato njena pritožba ni dovoljena.
Pritožba "ustanovitelja", ki je brez imena, priimka in prebivališča (sedeža) neidentificirani subjekt, ni dovoljena, saj iz take pritožbe ne izhaja, da jo je vložila oseba, ki ima pravico do pritožbe.
Če manjkajo predpostavke dovoljenosti pritožbe nekdanje tožeče stranke in "ustanovitelja", ni dopustna meritorna odločba o pravnem sredstvu in se pritožbeno sodišče ne sme spuščati v obravnavanje njegove utemeljenosti.
Zahteva za varstvo zakonitosti, ki izpodbija drugostopenjski in prvostopenjski sklep, je neutemeljena v celoti, če drugostopenjsko sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava ali bistveno kršilo določb pravdnega postopka, čeprav bi bilo prvostopenjskemu sodišču prvo ali drugo kršitev mogoče pripisati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - tehtni razlogi za delegiranje pristojnosti - dvom v nepristranskost sodnikov - objektivna nepristranskost sodnika
Glavni namen delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP je smotrnost. Da bi se postopek lažje (hitreje in ceneje) opravil pred drugim sodiščem, nasprotna udeleženca ne zatrjujeta. Če pa bi njuno utemeljitev predloga "zaradi suma o pristranskem delovanju"
(Okrožnega sodišča v Kranju kot sodišča nasploh) bilo mogoče šteti za dvom o t.i. objektivni nepristranskosti sodišča, jima je treba odgovoriti, da je tak dvom sicer lahko "drug tehten razlog" v pomenu določbe 67. člena ZPP. Vendar mora biti utemeljenost takega dvoma tudi izkazana, saj se t.i. objektivna nepristranskost sodišča izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, ki se kot eden izmed postulatov poštenega sojenja domneva.