odmera sodne takse - taksa za opomin - nastanek taksne obveznosti - vročitev prepisa sodne odločbe
V Zakonu o sodnih taksah ni pravne podlage za odmero sodne takse za opomin v primeru, ko je bila odmerjena taksa za sodno odločbo. Po 2. odstavku 4. člena ZST nastane taksna obveznost za sodno odločbo z vročitvijo njenega prepisa. Stranki se tedaj pošlje tudi nalog za plačilo takse z opozorilom, da jo mora plačati v 15 dneh. Če taksa ni plačana, ravna sodišče po določbi 1. odstavka 29. člena ZST in sporoči pristojnemu davčnemu organu, naj začne postopek njene prisilne izterjave.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nedovoljen poseg v prostor - gradnja brez ustreznega upravnega dovoljenja
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po določbi 73. člena ZUN. Ni sporno, da tožnik pred postavitvijo gospodarskega objekta, niti v času inšpekcijskega ogleda, ni imel pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, ki bi ga glede na določbo 50. člena ZUN za takšen objekt moral imeti.
S pretekom pritožbenega roka postane odločba, zoper katero ni bila vložena pritožba, prepozna. V pravnomočne odločbe pa ni mogoče posegati s pritožbo, temveč le z izrednimi pravnimi sredstvi.
azil - preganjanje v smislu ZAzil - krvno maščevanje - očitno neutemeljena vloga
Krvno maščevanje ni preganjanje v smislu ZAzil in zato ne more biti razlog za priznanje azila v Republiki Sloveniji. Preganjanje v smislu ZAzil je trajno in sistematično kršenje osnovnih človekovih pravic zaradi pomanjkanja zaščite države.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je dolžnica sodnica na sodišču, ki naj bi obravnavalo zadevo, bi bilo nedvomno moteče ne le v očeh obeh strank postopka marveč tudi širše javnosti. Da bi bil izključen sleheren sum o pristranskem odločanju, je bilo treba predlogu za prenos pristojnosti ugoditi.
ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3. ZSR člen 40, 63.SZ člen 53, 53/6, 157. ZTPDR člen 15.
pogodba o začasni uporabi stanovanja - uporabniki funkcijskih stanovanj - prenehanje delovnega razmerja zaradi organizacijskih sprememb - prehod delavca iz podjetja v podjetje - prevzem delavca na delo v drugo organizacijo - izguba pravice do uporabe službenega stanovanja
V primeru prevzema delavcev se avtomatično prenesejo na novega delodajalca vse pravice in obveznosti prejšnjega delodajalca, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi ali iz delovnega razmerja in obstajajo na dan prevzema (VIII Ips 208/98). Razlogi za prevzem so lahko različni, prav tako pa so različni lahko tudi načini prevzema delavcev in dogovori delodajalcev glede zagotavljanja pravic delavcem iz delovnega razmerja. V nobenem primeru pa jih ni mogoče razlagati v škodo delavcem (VIII Ips 101/2001). Delavec lahko pri novem delodajalcu obdrži delovno razmerje pod enakimi pogoji kot jih je imel pri prvem delodajalcu (VIII Ips 104/2002). Mednje nedvomno sodi tudi možnost uporabe stanovanja, ki je zvezana z opravljanjem službene dejavnosti. Odločilno je, da t.i. prevzem delavca na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu ne pomeni prenehanja opravljanja službene dolžnosti v pomenu določbe drugega odstavka 63. člena ZSR oziroma prenehanje delovnega razmerja v pomenu določbe šestega odstavka 53. člena SZ, ki bi imelo za posledico tudi prenehanje pravice do uporabe službenega stanovanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - sedež sodišča in kraj prebivališča toženca - drugi tehtni razlogi
Zatrjevanje tožnice, da bi imela tako tožnik kot toženec bližje do sodišča v Ljubljani, kot do sodišča v Celju in da so na sodišču v Celju storili že veliko kršitev v njegovo škodo, ne kaže na obstoj tehtnih razlogov za delegacijo pristojnosti.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez veljavnega upravnega dovoljenja
Ukrep urbanističnega inšpektorja po določbi 73. člena ZUN je utemeljen, če investitor v času inšpekcijskega ukrepa ni imel ustreznega upravnega dovoljenja.
ugotovitev sprememb v zemljiškokatastrskem operatu - uskladitev podatkov grafičnega dela s pisnim delom - postopek, izveden po uradni dolžnosti
Geodetski organ po uradni dolžnosti izvede postopek uskladitve podatkov grafičnega dela s pisnim delom zemljiškega katastra, če ugotovi spremembe v zemljiško-katastrskem operatu s stanjem v naravi.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavrženje tožbe - zastopanje - izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje pooblastila - vsebina pritožbe - dovoljenost pritožbe - pritožba neobstoječe pravne osebe - družbenik kot pravni naslednik družbe - nepopolna pritožba - dopustnost presoje utemeljenosti pritožbe - utemeljenost zahteve za varstvo zakonitosti
Pravna oseba, ki je med pravdo z izbrisom iz sodnega registra prenehala, ne obstaja več in ne more biti pravdna stranka, zato njena pritožba ni dovoljena.
Pritožba "ustanovitelja", ki je brez imena, priimka in prebivališča (sedeža) neidentificirani subjekt, ni dovoljena, saj iz take pritožbe ne izhaja, da jo je vložila oseba, ki ima pravico do pritožbe.
Če manjkajo predpostavke dovoljenosti pritožbe nekdanje tožeče stranke in "ustanovitelja", ni dopustna meritorna odločba o pravnem sredstvu in se pritožbeno sodišče ne sme spuščati v obravnavanje njegove utemeljenosti.
Zahteva za varstvo zakonitosti, ki izpodbija drugostopenjski in prvostopenjski sklep, je neutemeljena v celoti, če drugostopenjsko sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava ali bistveno kršilo določb pravdnega postopka, čeprav bi bilo prvostopenjskemu sodišču prvo ali drugo kršitev mogoče pripisati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - tehtni razlogi za delegiranje pristojnosti - dvom v nepristranskost sodnikov - objektivna nepristranskost sodnika
Glavni namen delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP je smotrnost. Da bi se postopek lažje (hitreje in ceneje) opravil pred drugim sodiščem, nasprotna udeleženca ne zatrjujeta. Če pa bi njuno utemeljitev predloga "zaradi suma o pristranskem delovanju"
(Okrožnega sodišča v Kranju kot sodišča nasploh) bilo mogoče šteti za dvom o t.i. objektivni nepristranskosti sodišča, jima je treba odgovoriti, da je tak dvom sicer lahko "drug tehten razlog" v pomenu določbe 67. člena ZPP. Vendar mora biti utemeljenost takega dvoma tudi izkazana, saj se t.i. objektivna nepristranskost sodišča izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, ki se kot eden izmed postulatov poštenega sojenja domneva.