ZUS-1 člen 83, 83/4. ZGD-1 člen 32, 32/1, 33, 33/1, 35, 35/1. ZPP člen 77, 78, 86.
dovoljenost revizije – zastopanje pravne osebe – pooblastilo prokurista za vložitev revizije – obseg prokure
Prvi odstavek 35. člena ZGD-1 ureja le pooblastilo prokuristov na materialnopravnem, ne pa tudi na procesnem področju. Zato prokurist brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika ne more sam zastopati pravne osebe v sodnem postopku in tudi ne pooblastiti oziroma pooblastila prenesti na drugo osebo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006688
ZKP člen 372, 372-5, 374, 420, 424, 424/1.
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – zakonitost kazni – primernost kazni – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Okoliščine, ki vplivajo na odmero kazni, sodišče vrednoti v vsakem konkretnem primeru posebej v okviru istega kazenskega predpisa, ker se kazen vedno odmerja individualno. Sklicevanje obsojenca na drugo kazensko zadevo ne predstavlja razlogov, s katerimi bi bilo mogoče uspešno zatrjevati kršitev zakona.
Ker je postala odločitev o glavni stvari pravnomočna, si pritožnica s pritožbo (če bi z njo uspela) zoper sklep o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006685
ZKP člen 201, 372, 372-4. KZ-1 člen 54, 204, 205.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - velika tatvina
Če je pri storilcu kaznivega dejanja od samega začetka kriminalnega podviga podan enoten naklep pridobiti si seštevek pridobljene protipravne premoženjske koristi, je treba kaznivo dejanje opredeliti po pravni kvalifikaciji, ki ustreza vsoti protipravno pridobljene premoženjske koristi.
Institut Paulijanske tožbe pomeni ponovni poseg tretjega v obligacijsko razmerje, ki je dopusten le iz posebej upravičenih razlogov. Zato so zakonski pogoji za ta poseg strogi in jih ni dopustno širiti. Revizijsko stališče, ki se zavzema za tako razlago, da je poseg tretjega možen tudi v primeru dvostranskega pravnega posla z enakovrednimi protidajatvami, pomeni tako nedopustno širjenje. Upoštevati je treba tudi korist, ki jo na podlagi odplačnega pravnega dejanja prejme dolžnik. Če ima dvostransko pravno dejanje za posledico le prerazporeditev strukture dolžnikovega premoženja, pogojev za njegovo izpodbijanje ni.
dovoljenost revizije – dostop do informacij javnega značaja - pomembno pravno vprašanje – ni konkretizirano – zelo hude posledice niso izkazane - posledice niso nastale revidentu
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Če pravno vprašanje, ki se nanaša na vsebino zadeve, ni konkretizirano in jasno izpostavljeno ter tudi ni pojasnjeno, katero pravno pravilo naj bi bilo kršeno, ni opisan njegov pomen za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava oziroma za razvoj prava preko sodne prakse, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Za dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice konkretizirane in izkazane za revidenta, ne pa za druge osebe.
Ker tožena stranka reviziji ni priložila predloga za dopustitev revizije, v postopku z revizijo pa se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je revizijsko sodišče revizijo zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.
ZDMV člen 5, 5/1-2. ZDavP-2 člen 76, 76/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – davek na motorna vozila – davčna oprostitev – vozilo za prevoz velike družine - življenjska skupnost – dokazilo o skupnem gospodinjstvu – restriktivna razlaga davčnih oprostitev – dokazno breme – nesklepčnost trditev
Smisel davčne oprostitve na podlagi 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDMV je pomoč večjim družinam (s tremi ali več mladoletnimi otroci) pri zagotavljanju vsakodnevnih potreb, med katere spada tudi prevoz družine. Za obstoj družine v smislu obravnavane določbe ZDMV pa je bistveno, da gre za (življenjsko) skupnost vsaj treh otrok in roditelja, v kateri vlada individualni (dolgo)trajni odnos skrbi odrasle osebe za otroke in v okviru katere se zadovoljujejo vsakodnevne tekoče potrebe družine.
Trditve, da revident občasno (vsak drugi teden in v času počitnic) skrbi za ostala dva otroka, ki sicer živita pri svojih materah, ne pomenijo zatrjevanja življenjske skupnosti z vsemi tremi otroki, v kateri bi revident skupaj z njimi zadovoljeval vsakodnevne potrebe družine, kar je pogoj, da bi bilo sploh mogoče govoriti o obstoju velike družine v smislu 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDMV. Revidentova trditvena podlaga je torej nesklepčna, saj iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost zahtevka za vračilo plačanega davka po materialnem pravu.
Davčne oprostitve, ki so v 5. členu ZDMV predvidene za posamezne vrste vozil, so le izjema od siceršnje obveznosti plačevanja davka od prometa motornih vozil, ki je določena v 1. členu ZDMV. Izjeme od splošnega pravila pa je vedno treba razlagati restriktivno.
Zahteva po obrazloženosti odločb instančnega sodišča je nižja od tiste, ki velja za odločbe sodišč prve stopnje, še posebej, če se višje sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, in je ob tem že obrazložitev sodišča prve stopnje dovolj natančna, pritožnik pa v pritožbi ne uveljavlja novih argumentov.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1, 420, 424.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – izvajanje dokazov – odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga – spodbijanje odločitve - presoja pritožbenih navedb – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Obramba mora v pravnem sredstvu konkretno izpodbijati utemeljitve sodišča, zakaj izvedba določenega dokaza ni potrebna in vsaj verjetno izkazati pravno relevantnost takšnega dokaza na instanci, ki o vloženem pravnem sredstvu odloča.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 8. ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/1.
oprostitev plačila sodne takse – povprečni mesečni dohodek na osebo – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik minimalnega dohodka
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči in od 1. 1. 2012 dalje Zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Glede na ugotovljen povprečni mesečni dohodek tožnika (približno 580,00 EUR na osebo), ki presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilna materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da s plačilom sodne takse v znesku 148,00 EUR, ki predstavlja enkratno obveznost, tožnikovo preživljanje in preživljanje njegove žene ne bo ogroženo.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - nujna brezplačna pravna pomoč - izpolnjevanje pogojev - sprememba premoženjskega stanja - uporaba predpisov veljavnih v času odobritve brezplačne pravne pomoči in spremembi premoženjskega stanja - bistvena kršitev pravil postopka - brez razloga o odločilnih dejstvih
V primeru naknadnega ugotavljanja izpolnjevanja predpisanih premoženjskih pogojev, ki bi morali biti izpolnjeni ob odobritvi nujne brezplačne pomoči, torej v postopku po 36. členu ZBPP, treba uporabljati predpise, ki so veljali ob odobritvi take pomoči.
Tudi za primere, če se v postopku po 41. členu ZBPP za čas vložitve prošnje za BPP ugotovi drugačno premoženjsko stanje uživalca BPP, kot ga je ta navedel v prošnji, in ob takem premoženjskem stanju že v začetku ne bi bil upravičen do dodeljene BPP, Vrhovno sodišče meni, da se upravičenost do nadaljnjega prejemanja BPP presoja po predpisih, ki so veljali ob odobritvi BPP.
Če se med koriščenjem odobrene BPP premoženjsko stanje prosilca spremeni (ne glede na to, ali je to sporočil sam ali pa je to ugotovil organ za BPP po uradni dolžnosti), se pri presoji nadaljnje upravičenosti do že dodeljene BPP (41. člen ZBPP) uporabljajo predpisi, ki veljajo ob spremembi premoženjskega stanja, če pa ni mogoče ugotoviti, kdaj je do spremembe premoženjskega stanja prišlo, pa se uporabljajo predpisi, ki veljajo ob odločanju organa za BPP o nadaljnji upravičenosti do BPP.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nezakonite gradnje, in s tem povezani finančni stroški ter zatrjevana materialna škoda, še ne pomeni zelo hudih posledic. Odstranitev take gradnje namreč pomeni le vzpostavitev zakonitega stanja. To je stanje prostora, kot je bilo pred nezakonitim posegom v prostor. Zato mora inšpekcijski zavezanec zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami. Takih posebej kvalificiranih okoliščin pa revident ne zatrjuje in ne izkazuje. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
denacionalizacija – ovire za vračanje v naravi – podržavljeno premoženje – povezanost zemljišča in objekta – zakupna pogodba - začasen objekt – nova stvar – dovoljena revizija
Po ZDen se upravičencu vrača le tisto premoženje, ki je bilo njemu podržavljeno (1. in 2. člen ZDen). Ker revidentka v trenutku podržavljenja ni bila lastnica obravnavanih objektov, ti pa na zemljišču, ki je predmet denacionalizacije, še vedno stojijo, je po določbi drugega odstavka 32. člena ZDen podana ovira za vrnitev zemljišča v naravi.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 152. ZUP člen 8.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – splošno vprašanje - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje – zelo hude posledice – pogoji za dovolitev revizije niso izkazani
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V inšpekcijski odločbi, s katero je naložena odstranitev nelegalno zgrajenih objektov, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Na revidentovo splošno vprašanje, „katera dejstva je potrebno vedno nesporno ugotoviti, da gradbeni inšpektor lahko ugotovi, katero sredstvo odrediti, ali vzpostavitev v prejšnje stanje ali drugo obliko sanacije“, daje odgovor že zakonsko besedilo 8. člena ZUP in 152. člena ZGO-1, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu revident samo s svojimi navedbami niti s stopnjo verjetnosti ni izkazal niti dejstev, ki jih zatrjuje (v zvezi s statično stabilnostjo objekta in centralnim ogrevanjem), niti posledic, ki jih navaja, zato zelo hudih posledic zanj v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni zastavljeno – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident z navedbo, „da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (npr. tolmačenju 101. člena v zvezi s 1. členom ZGO-1)“, pravnega vprašanja ni izpostavil in konkretiziral, zato zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, revidentova z ničemer izkazana navedba, da naj bi zaradi zdrsa skale nastala škoda na njegovi lastnini (čeprav naj bi skala zdrsnila na predvideno obračališče), ni dovolj, da bi bile zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 izkazane.
ZUS-1 člen 83, 83/1-2, 83/1-3. ZBPP člen 24, 24/1-1.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč - pomembno pravno vprašanje – ni pomembno po vsebini zadeve – davčna izvršba - odmerna odločba – zelo hude posledice – brez navedb o zelo hudih posledicah
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ker je pomembno pravno vprašanje postavljeno v zvezi s postopkom davčne izvršbe, vsebina obravnavanega primera pa je presoja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči za tožbo, s katero revident želi sodno presojo postopka odmere dohodnine, se to vprašanje ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve in zato ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke prvega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazane s splošno navedbo o hudih posledicah, ki ni konkretizirana in konkretno izkazana.