ZDSS-1 člen 7, 31. ZUPJS člen 38. ZPP člen 374, 377.
predlog za dopustitev revizije – dovoljenost revizije po zakonu – zavrženje predloga - pravica do znižanega plačila vrtca
V obravnavani zadevi gre za spor o priznanju pravice do znižanega plačila vrtca, ki je socialni spor iz področja socialnega varstva. Navedeno pomeni, da gre za spor, v katerem je revizija dovoljena že po zakonu, zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
predlog za dopustitev revizije – postulacijska sposobnost – zavrženje predloga
Postopek s predlogom za dopustitev revizije spada med postopke o izrednih pravnih sredstvih (VI. poglavje ZPP).
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, osebno pa le, če ima stranka opravljen pravniški državni izpit.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005968
ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pripadnik Slovenske vojske - dodatki - dodatki med opravljanjem vojaške službe v tujini
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- ali je pripadnik Slovenske vojske upravičen do dodatka za stalnost, dodatka za delovno dobo, dodatka zaradi omejitve pravice do stavke in dodatka za magisterij v času, ko opravlja vojaško službo v tujini.
ZDT člen 17, 17/1, 18, 20, 20/4, 20/6, 23, 23/5. ZDT-1 člen 225, 225/1. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljenost revizije - napredovanje na mesto višjega državnega tožilca - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni pomembno za obravnavano zadevo - sklep vlade o imenovanju oziroma napredovanju državnega tožilca - razvrstitev kandidatov - mnenje ministra
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Vprašanje, ki ga revident postavlja, ni pomembno pravno vprašanje za odločitev v obravnavani zadevi, ko gre za sklep Vlade o imenovanju oziroma napredovanje državne tožilke (prvi odstavek 17. člena ZDT), sprejetem na podlagi predloga pristojnega ministra, ki pa na mnenje DTS, torej tudi na vrstni red kandidatov, ki ga DTS naredi, ni vezan.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavlačevanje postopka - odvetnik kot stranka v postopku
Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen odpravi zatrjevanega zavlačevanja postopka.
Okoliščina, da so stranke v tem postopku odvetniki, ki imajo veliko število sporov pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem, sama po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
ZTuj-2 člen 75, 75/2, 75/3, 82. ZUS-1 člen 36, 36/2-6.
dovolitev zadrževanja tujca – pravica do osnovne oskrbe - nastanitev v Centru za tujce – pravni interes za vložitev tožbe – nastanitev izven Centra za tujce – postopek z mladoletnim tujcem
ZTuj-2 v tretjem odstavku 75. člena določa pravico do osnovne oskrbe v smislu izplačila denarne socialne pomoči, ne pa pravice do osnovne oskrbe v smislu nastanitve mladoletnega tujca, kar smiselno v tožbi (in sedaj pritožbi) zahteva tožnik. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da mladoletni tožnik odločitve o tožnikovi nastanitvi tudi v ponovnem postopku odločanja o pravici do osnovne oskrbe ne bi mogel doseči. V taki situaciji izpodbijani del upravnega akta očitno ne posega v tožnikov pravni položaj v smislu nastanitve v RS, zato si tožnik svojega pravnega položaja ne more izboljšati, tudi če bi s pritožbo uspel.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZEN člen 37, 38. ZUP člen 9, 87, 87/3, 87/4.
ureditev mej – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - vprašanje na načelni ravni – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Na splošni in načelni ravni izpostavljena vprašanja, na katera je možen splošen in načelen odgovor, ki jasno izhaja že iz zakonskih določb, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerih bi bila revizija dovoljena. Tako pa je tudi načelno vprašanje o tem, ali lahko upravni organ opravi ustno obravnavo, če nima izkazanega vabila za stranke.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, revidentova pavšalna navedba, da bo z realizacijo izpodbijane odločbe poseženo v njegovo lastninsko pravico oziroma v njegovo lastnino, ni dovolj, da bi bile zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 izkazane.
OZ člen 255, 257, 260. ZPP člen 182, 182/3, 184, 184/2, 184/3.
Paulijanska tožba – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov – sprememba tožbe
Tožnica ni zamudila roka za vložitev Paulijanske tožbe. Njenega ravnanja, ko je v prvem sojenju eventualno kumulirala dva tožbena zahtevka in potem to povzela tudi v drugem sojenju ni mogoče opredeliti kot spremembo tožbe. V prvih odstavkih glavnega in podrejenega tožbenega zahtevka in v drugem odstavku podrejenega tožbenega zahtevka prihaja do mešanja relativnih in absolutnih učinkov zahtevanega izpodbijanja, do delnega prekrivanja tožbenih zahtevkov, zlasti pa je pomembno dejstvo, da je dejanska in pravna podlaga glavnega in podrejenega tožbenega zahtevka ista: življenjski dogodek je le eden, to je izpodbijana izjava o pripoznavi, razlog za izpodbijanje pa je v obeh kumuliranih zahtevkih tudi enak – oškodovanje upnice. V taki situaciji gre le za navidezno kumuliranje tožbenih zahtevkov.
Ugotovitev obeh sodišč, da premoženjskega prikrajšanja ni, pomeni, da manjka eden od osnovnih elementov odškodninske terjatve – sam obstoj škode. Že iz tega razloga je presoja obeh sodišč o neutemeljenosti zahtevka za plačilo rente materialnopravno pravilna.
Predmet podrejenega zahtevka je ponavljajoča bodoča dajatev – mesečna renta, zato se v skladu s 40. členom ZPP vrednost ugotavlja s seštevkom dajatev, vendar največ za dobo petih let. Pri tem se vrednost določi po stanju ob vložitvi tožbe in se za bodoče dajatve štejejo vse tiste, ki zapadejo po tem datumu. Izračun na podlagi teh izhodišč pokaže, da vrednost bodoče mesečne rente, upoštevaje tudi že zapadle rente, ne presega praga za dovoljenost neposredne revizije.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 99. ZCes-1 člen 5, 123a.
dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice – javno dobro - kategorizacija nepremičnine za javno dobro
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnitev zahtevka utemeljilo z uporabo določb ZCes-1 in dejstvom, da je tožnik poseg v svojo nepremičnino dovolil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI SPOR - ZAPOSLOVANJE
VS1014360
ZUTD člen 129, 129/1-3. ZPP člen 339, 339/2-8. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1-1, 93, 93/1.
evidenca brezposelnih oseb – dovoljena revizija – zelo hude posledice – prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb – kršitev pogodbenih obveznosti – preuranjena odločitev – neizvedba dokaznih predlogov o pravno relevantnih dejstvih – bistvena kršitev določb postopka - stvarna pristojnost upravnega sodišča
Zaključek sodišča prve stopnje, da je bil revident seznanjen s podatki, kje in kdaj se lahko udeleži predmetne delavnice oziroma, da mu je bila vročena zloženka s temi podatki, je preuranjen. Sodišče je ugotovitev o dejstvih, ki so za odločitev bistvena, oprlo le na listine upravnega spisa, ki vročitve zloženke ne dokazujejo, od ugotovitve tega pravno relevantnega dejstva pa je odvisna revidentova pravica do vpisa v evidenco brezposelnih oseb in iz nje izvirajoče druge pravice brezposelnih. Pri tem pa je spregledalo revidentove dokazne predloge in v tožbi predlaganih nasprotnih dokazov ni izvedlo, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/3.
zavrnjen strankin predlog za odlog upravne izvršbe – ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep, s katerim je zavrnjen tožnikov predlog za odlog upravne izvršbe, se nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika, zato ne gre za upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 niti za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe je zato pravilna.
Stranka ima po tretjem odstavku 293. člena ZUP pravico predlagati odlog izvršbe, o odlogu pa odloča organ, ki vodi izvršbo, ta pa lahko predlogu ugodi le, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Organu, ki vodi izvršbo, je izjemoma dana le možnost, da ob izpolnjevanju tam navedenih pogojev izvršbo odloži.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2006616
ZP-1 člen 65, 65/4. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava
Vprašanje izvedbe ustne obravnave zaradi zagotovitve temeljnih jamstev poštenega postopka iz 6. člena EKČP in 29. člena Ustave je odvisno predvsem od narave vprašanja, ki ga kršitelj obrazloženo izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDavP-2 člen 144, 173, 173/1. ZUP člen 147. OZ člen 311, 312.
davčna izvršba – dovoljena revizija - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - rubež terjatve, ki jo ima davčni dolžnik do svojega dolžnika – dolžnikov dolžnik – predhodno vprašanje v davčnem postopku – pobot terjatev – likvidna terjatev – nelikvidnost terjatve kot ovira za pobot
Če se dolžnikov dolžnik v postopku davčne izvršbe sklicuje na to, da ni več davčni dolžnik, ker je terjatev davčnega dolžnika pobotal s svojo terjatvijo, je treba, če vprašanje veljavnosti pobota oziroma obstoja terjatev ni rešeno v matičnem postopku, obravnavati kot predhodno vprašanje v postopku davčne izvršbe. Pobot z očitno nelikvidno terjatvijo ni veljaven. Nelikvidna je tista terjatev, ki je utemeljeno prerekana oziroma ni obstoječa.
Pri mandatni pogodbi je prevzemnik dolžan izvršiti naročilo po prejetih navodilih in po opravljenem poslu naročitelju izročiti vse, kar je prejel iz opravljenega zaupanega posla, torej tudi prejeto gotovino. Zatrjevani dodatni pogoj v času sklepanja dogovora ni bil dogovorjen, morebitne kasnejše zahteve A. A. pa toženec ni bil dolžan in tudi ne upravičen upoštevati.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014358
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – prosti preudarek - razlog onemogočanja odstranitve iz države - razlog vložitve prošnje v najkrajšem možnem času
Četudi je med trajanjem postopka odpadla ena izmed pravnih podlag za izrek spornega ukrepa začasne omejitve gibanja, to je zaradi ugotavljanja pritožnikove istovetnosti, je z ukrepom treba nadaljevati, saj je tožena stranka svojo odločitev pravilno oprla tudi na drugo alinejo prvega odstavka 51. člena ZMZ v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006688
ZKP člen 372, 372-5, 374, 420, 424, 424/1.
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – zakonitost kazni – primernost kazni – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Okoliščine, ki vplivajo na odmero kazni, sodišče vrednoti v vsakem konkretnem primeru posebej v okviru istega kazenskega predpisa, ker se kazen vedno odmerja individualno. Sklicevanje obsojenca na drugo kazensko zadevo ne predstavlja razlogov, s katerimi bi bilo mogoče uspešno zatrjevati kršitev zakona.
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZGD-1 člen 32, 32/1, 33, 33/1, 35, 35/1. ZPP člen 77, 78, 86.
dovoljenost revizije – zastopanje pravne osebe – pooblastilo prokurista za vložitev revizije – obseg prokure
Prvi odstavek 35. člena ZGD-1 ureja le pooblastilo prokuristov na materialnopravnem, ne pa tudi na procesnem področju. Zato prokurist brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika ne more sam zastopati pravne osebe v sodnem postopku in tudi ne pooblastiti oziroma pooblastila prenesti na drugo osebo.