mednarodna zaščita - pospešeni postopek – ekonomski razlogi – dejstva, ki so nepomembna ali zanemarljiva za obravnavanje upravičenosti - očitnost neizpolnjevanja pogojev – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Glede razlage 1. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ oziroma njene uporabe se Vrhovno sodišče strinja z razlogi iz izpodbijane sodbe, da ni treba, da bi prosilec izrecno izjavil, da vlaga prošnjo izključno iz ekonomskih razlogov, ampak je dovolj, da je to očiten zaključek po proučitvi zahteve.
Družinski spori zaradi dediščine vsekakor ne pomenijo preganjanja v smislu določb ZMZ in družinskih članov ni mogoče šteti za subjekte preganjanja.
Skupina Boko Haram ni prisotna na območju, s katerega prihaja tožnik (zvezna država Osun na jugozahodu Nigerije), saj je aktivna predvsem v severnih zveznih državah. Napadi skupine Boko Haram so zaradi težnje po uvedbi šeriatskega prava ciljno usmerjeni predvsem na krščanske cerkve. Zato je utemeljen zaključek tožene stranke, da bi tožnik lahko brez strahu prebival oziroma živel v delu Nigerije, iz katerega je prišel.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik prošnje ni vložil v najkrajšem možnem času, ko je za to imel možnost. Ni sporno, da je tožnik prispel na letališče Brnik in bil že na letališču v stiku z uradnimi predstavniki države, torej je imel možnost, da bi izrazil namero za vložitev prošnje. Prav tako bi lahko to svojo namero izrazil med postopkom zaradi ponarejenega dovoljenja za bivanje.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002321
ZMZPP člen 58, 62. ZS člen 103. ZPP člen 29. ZIL-1 člen 6, 71, 75, 75/1, 111 - 116, 119 - 121.
pristojnost slovenskega sodišča – mednarodna pristojnost – blagovna znamka - imetništvo znamke – spor o imetništvu znamke – mednarodna znamka – prijava znamke
Spori v zvezi s prijavo in veljavnostjo izumov in znakov razlikovanja so spori, o katerih odloča sodišče splošne pristojnosti, to je Okrožno sodišče v Ljubljani, na podlagi vloženih tožb na ugotovitev ničnosti patenta, modela in
znamke, na izpodbijanje pravice do patenta oziroma modela in znamke, na izbris znamke, na razveljavitev znamke zaradi neuporabe ter upravni spori v zvezi s prijavo in veljavnostjo patentov, modelov in znamk, o katerih odloča Upravno sodišče RS.
Določbo 62. člena ZMZPP je treba v delu, ki se nanaša na pogoj, da je prijava vložena v RS, razlagati na način, da je slovensko sodišče izključno pristojno za sojenje v zadevi, če je bila prijava za pridobitev pravice industrijske lastnine vložena v RS oziroma tudi, če se po mednarodni pogodbi šteje, da je bila pravica registrirana v RS.
Za znamke velja, da je šele njihova uporaba (in ne zgolj njihov zatrjevani obstoj oziroma veljavnost na določenem teritoriju) v gospodarskem prometu tista okoliščina, ki ustvarja
sklop premoženjskih pravic, ki izvirajo iz njih. Z
ato ni b
istveno, ali so znamke vpisane v slovenski register znamk ampak, ali so se znamke v RS uporabljale v gospodarskem prometu.
Ker gre v primeru določbe 103. člena ZS za določbo organizacijske narave, je to določbo mogoče uporabiti le v primerih, ko je za odločanje o sporu primarno podana pristojnost slovenskega sodišča.
ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1-1. ZIS člen 6. ZIS-C. Pogodba o delovanju Evropske Unije (PDEU) člen 56.
prirejanje iger na srečo - oglaševanje - svoboda opravljanja storitev - odločba o prekršku - sodba, s katero se postopek ustavi - obstoj prekrška - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - uporaba milejšega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti
Določba 6. člena ZIS v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 120. člena ZIS (Ur. l. RS, št. 134/03), ki bi jo bilo treba uporabiti kot materialnopravno podlago za odločitev v obravnavani zadevi, opravljanje storitev v zvezi z igrami na srečo (v konkretnem primeru oglaševanje) prepoveduje le, če se te storitve izvajajo za tuje osebe (ne glede na to, kje te osebe organizirajo igre na srečo), medtem ko oglaševanja iger na srečo, ki jih organizirajo domače osebe brez koncesije, ne določa kot prekršek oziroma ne sankcionira. Ob upoštevanju prakse Sodišča EU je navedena norma ZIS diskriminatorna in v nasprotju s svobodo opravljanja storitev (56. člen Pogodbe o delovanju Evropske Unije), zato je ni mogoče uporabiti kot pravno podlago proti osebam, zoper katere je tekel konkretni postopek o prekršku.
dopuščena revizija - izvršba na nepremičnine – tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali lahko upnik v okoliščinah konkretnega primera na podlagi petega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) doseže izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine s strani zemljiškoknjižnega lastnika za prenos lastninske pravice na dolžnika oziroma ugotovitev lastninske pravice dolžnika?
- Ali sta v primeru tožbe po določbi petega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v okoliščinah konkretnega primera zemljiškoknjižni lastnik in dolžnik nujna sospornika?
prodaja delnic - zavezujoča ponudba – nova izboljšana ponudba – zavrnitev ponudbe – naknadni sprejem zavrnjene ponudbe – načela UNIDROIT – formalni viri prava
Tudi če tožeča stranka ne bi na noben način izjavila, da zavrača ponudbo tožene stranke, to ne bi pomenilo, da jo je sprejela. Za sprejem ponudbe je namreč potreben njen izrecen (prvi odstavek 28. člena OZ) ali konkludenten sprejem (drugi odstavek 28. člena OZ), zaradi česar morebitne nezavrnitve ponudbe ne bi bilo mogoče šteti za njen sprejem.
V primeru, če bi dopis tožeče stranke izražal sprejem ponudbe tožene stranke, bi zaradi predloga tožeče stranke, da naj tožena stranka vloži novo (bistveno spremenjeno) ponudbo, štel za zavrnitev ponudbe tožene stranke in za drugo (drugačno) ponudbo tožeče stranke toženi stranki.
Revidentka se je sklicevala tudi na UNIDROIT Principles of International Commercial Contracts 2004 (Rome 2004), vendar brez pomena oziroma pravne teže, saj načela za mednarodne gospodarske pogodbe, ki jih je pripravil UNIDROIT (kot neodvisna nevladna organizacija), predstavljajo le mednarodno sprejemljiva načela, ki naj bi pripomogla k poenotenju mednarodnega zasebnega prava, ne pa formalnega vira prava, ki bi ga bilo treba upoštevati.
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 155/2, 167, 167/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe
Sodba nima razlogov, če sploh nima obrazložitve ali če nima obrazložitve o kateri izmed odločb, vsebovanih v izreku (v konkretnem primeru pa sodišče v obrazložitvi ni v celoti ocenilo bistvenih in pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, kar predstavlja drugo kršitev).
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
ZP-1 člen 156, 156-1, 171. ZVoz člen 50, 50/4, 60, 60/1, 60/7.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini – potrdilo o vlogi za izdajo vozniškega dovoljenja
Presoja, ali dejanje, katerega je bil storilec spoznan za odgovornega, vsebuje znake prekrška po sedmem v zvezi s prvim odstavkom 60. člena ZVoz.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - protispisnost - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - potek prometne nesreče
S trditvami, da ugotovitev v plačilnem nalogu nima podlage v listinah v spisu, in opozarjanjem na dokazno gradivo, ki po njenem prepričanju izkazuje drugačen potek dogodkov, vrhovna državna tožilka ne uveljavlja protispisnosti v smislu 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, temveč izpodbija pravnomočno ugotovljeno dejansko stanje.
Če izpodbijana odločba nima razlogov o kazenski odgovornosti obdolženca, torej utemeljitve oblike krivde, s katero naj bi bilo očitano mu kaznivo dejanje storjeno, je s tem storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
predlog za revizijo - zavrženje predloga za revizijo – pooblastilo za zastopanje - nepopolno pooblastilo – novo pooblastilo
Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo. Ta zahteva velja tudi za vložitev predloga za dopustitev revizije. Pooblaščenec tožeče stranke je predlogu sicer priložil pooblastilo, iz katerega pa ni razviden datum njegove izdaje, zato ni mogoče ugotoviti, ali je pooblastilo novo.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – predlog za dopustitev revizije, ki je po vsebini revizija
Tožena stranka pretežno utemeljuje, v čem naj bi bila sodba sodišča druge stopnje napačna, in se tako njena vloga po vsebini približuje reviziji, kar samo po sebi ni razlog za njeno dopustitev. Konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja in njegove pomembnosti, ki upravičuje odločanje Vrhovnega sodišča, je namreč bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – rok za vložitev predloga za dopustitev revizije - prepozen predlog za dopustitev revizije
V skladu z določbo prvega odstavka 367.b člena ZPP mora stranka predlog za dopustitev revizije vložiti v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev materialnih določb zakona – odločba o sankciji za prekršek – popravni sklep
Če se odsotnost oziroma nerazumljivost razlogov ne nanaša na razloge o odločilnih dejstvih, ne gre za kršitev po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.
povrnitev škode – škoda zaradi kršitve pogodbene obveznosti – požar – podjemna pogodba – akcesorna odškodninska odgovornost - odgovornost izvajalca za podizvajalca – zakonska subrogacija
Tožnica vtožuje sporno odškodnino (zaradi požara) na podlagi zakonske subrogacije. Njena zavarovanka (osnovna šola) in prvi toženec sta namreč sklenila pogodbo za izvedbo strojno instalacijskih del – prestavitev cevovoda ogrevanja. Gre torej za povračilo škode, ki je vezana na kršitev (pogodbene) obveznosti opraviti določen posel, za pogodbeno odškodninsko odgovornost prvega toženca kot podjemnika (izvajalca). Podjemnik namreč v smislu 630. člena OZ odgovarja naročniku za osebo (podizvajalca), ki je po njegovem naročilu delala pri prevzetem poslu, kot da bi ga sam opravil. Podjemnikova odgovornost je tako odvisna od odgovornosti podizvajalca. Če ni odgovornosti podizvajalca, tudi izvajalčeve odgovornosti ni. Gre za akcesorno odškodninsko odgovornost podjemnika (naročnika v razmerju do podizvajalca).
URS člen 53, 54, 56. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZTuj-2 člen 60, 60/1-3, 64.
vrnitev tujca v izvorno državo - dovoljena revizija - zelo hude posledice - pravica do družinskega življenja - načelo sorazmernosti - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pravica do družinskega življenja je ustavna pravica (varovana v 53., 54. in 56. členu URS), ki je z zakonom ni mogoče izključiti, zato je treba po presoji Vrhovnega sodišča tudi v primeru, ko se odloča o vrnitvi tujca v izvorno državo (kakršen je obravnavani primer), glede na specifične okoliščine obravnavanega primera, še posebej glede na izrecno sklicevanje revidenta na to pravico opraviti celovito presojo te pravice v razmerju do pravice države, da izvaja ukrepe za zakonito in kontrolirano priseljevanje in preprečevanje nezakonitega priseljevanja in s tem zagotavljanje javnega reda (in nacionalne varnosti) ter v zvezi s tem v skladu z načelom sorazmernosti oceniti, ali je bilo v upravnem postopku z izpodbijanim ukrepom države prekomerno poseženo v pravico do družinskega življenja.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – gospodarski spor - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, le-ta ni dovoljena.
precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - identiteta storilca
Vrhovno sodišče zatrjevanih procesnih kršitev ni moglo preizkusiti, ker se je pri odločanju o zahtevi pojavil precejšen dvom v resničnost odločilnih dejstev.