URS člen 2, 50, 153. ZZVN člen 2, 3, 4, 8, 15. ZSPOZ člen 3, 5, 11, 12, 13.
odškodnina za vojno škodo – žrtve vojnega nasilja - prisilna mobilizacija v druga svetovni vojni – odgovornost države – pravica do reparacije – popolna odškodnina
Določba 50. člena URS ne pomeni, da so žrtve vojnega nasilja upravičene do poravnave škode že a priori. Država je dolžna svojim državljanom povrniti vojno škodo le v primeru, če takšno obveznost vzpostavljajo njeni (notranji) posebni predpisi.
Dolžnosti plačila popolne odškodnine po sedaj veljavnih predpisih obligacijskega prava na strani države ni.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – odškodninski spor - zvišanje tožbenega zahtevka in zastaranje – vmesna sodba in zastaranje – obstoj sodne prakse
V primeru izdaje pravnomočne vmesne sodbe po zvišanju odškodninskega tožbenega zahtevka v nadaljnjem pravdnem postopku (glede višine odškodnine) niso več mogoči ugovori, ki se nanašajo na temelj tožbenega zahtevka, in to velja tudi za ugovor zastaranja.
začasna odredba – težko popravljiva škoda - vstopnina za plažo - škoda ni izkazana s stopnjo verjetnosti - škoda nastala tretjim osebam
Če tožnik v predlogu niti na stopnji verjetnosti ne izkaže težko popravljive škode, ni mogoče izdati začasne odredbe niti po drugem niti po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 94, 94/2. ZDDV-1 člen 3, 63, 63/1, 67, 67/1-a, 76b, 81, 82. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168/a, 178, 205, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davčni inšpekcijski nadzor - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vstopni DDV - račun - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugoditev reviziji - dejanska oprava storitve - davčna utaja - subjektivni element
V primeru, ko revident razpolaga s formalno pravilnimi računi in je bilo blago dobavljeno oziroma storitev opravljena ter je bilo blago oziroma storitev uporabljena za namene obdavčenih transakcij, tako kot je to v obravnavanem primeru, je pravico do odbitka DDV mogoče zavrniti le, če je davčni zavezanec iz objektivnih okoliščin vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
ZKP člen 201, 201/1-1, 272, 420, 420/2, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum – begosumnost – državljan EU – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Kadar zunajobravnavni senat odloča o podaljšanju pripora, mora preizkusiti, ali še obstaja utemeljen sum obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ali so še podane okoliščine, ki utemeljujejo obstoj pripornega razloga, in ali je pripor še neogibno potreben za potek kazenskega postopka oziroma za varnost ljudi. Pri tem ni treba, da sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice obsega vso vsebino, ki je predpisana za sklep o odreditvi pripora, mora pa biti iz obrazložitve sklepa o podaljšanju pripora razvidno, da je sodišče ta preizkus opravilo oziroma da so vsi razlogi za pripor (še vedno) podani.
ZDen člen 16, 16/4. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 94, 94/2.
denacionalizacija - dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – oblika vračanja premoženja – bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju – očitna nesorazmernost med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo denacionalizacijskega premoženja
Pri presoji, ali gre za primer, na katerega se nanaša odločba Ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe četrtega odstavka 16. člena ZDen (U-I-72/93), je treba ugotavljati tako bagatelnost vložka zasebnega kapitala v pravni osebi v mešani lastnini, kot tudi, ali je podana očitna nesorazmernost med lastninskim vložkom in vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi (prim. 24. točko odločbe Ustavnega sodišča U-I-72/93). Zgolj ugotovitev bagatelnosti vložka zasebnega kapitala v razmerju do družbenega premoženja bi zadostovala le v izjemnih primerih, in sicer, ko bi bil tak vložek očitno tako neznaten in minimalen oziroma simboličen in tudi sam po sebi tako neznatno malo vreden, da bi zgolj ugotovitev takega dejstva zadoščala za oceno njegove bagatelnosti, bodisi že iz narave stvari ali pa na podlagi ustaljene upravnosodne prakse.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - priznavanje izobrazbe za namen zaposlovanja - enakovrednost v tujini pridobljenega naziva slovenskemu nazivu/naslovu - obnova postopka po uradni dolžnosti – pravočasnost - subjektivni enomesečni rok – kvalificiranost dokazov - novo dejstvo in nov dokaz - pristna listina - Državno pravobranilstvo RS kot pooblaščenec tožene stranke
Za nov dokaz v obliki listine v smislu 1. točke 260. člena ZUP se lahko šteje le pristna listina in da enomesečni rok za uvedbo obnove postopka po uradni dolžnosti iz drugega odstavka 263. člena ZUP začne teči z dnem, ko za odločanje o obnovi postopka pristojni organ prejme tako pristno listino.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP (1986) člen 257, 257/2.
javni razpisi – sofinanciranje projekta – obnova postopka - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, sploh ni izpostavila, zato Vrhovno sodišče tudi ne more presojati zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Revidentka navedb o zelo hudih posledicah, ki bi jih v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev imela zanjo, ni z ničemer izkazala. V obravnavani zadevi se je namreč prijavila na javni razpis za sofinanciranje priprav regionalnih razvojnih programov in gradnje infrastrukturnih objektov in naprav regionalnega značaja, v reviziji pa ni izkazala, da sama vseh potrebnih sredstev za izgradnjo obravnavanega primarnega vodovoda ni imela ter zato ni mogla zagotavljati obvezne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo na celotnem območju, zajetem s prijavljenim projektom, oziroma ni pojasnila, ali se je izgradnja tega primarnega vodovoda morda časovno zamaknila in kakšne so konkretne posledice tega dejstva. Zatrjevanih zelo hudih posledic, ki naj bi jih neizgradnja primarnega vodovoda imela za prebivalce s tega območja, pa ob izostanku izkazanosti prej navedenih okoliščin tudi ne more uspešno uveljavljati kot pogoj za dovoljenost revizije.
dovoljenost revizije – status vojnega veterana – neizpostavljeno pomembno pravno vprašanje – nekonkretizirane zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pomembno pravno vprašanje mora biti postavljeno natančno in konkretno in mora biti pomembno za odločitev v konkretni stvari. Ker se je revident v obravnavani zadevi zgolj skliceval na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (pri čemer je le prepisal zakonsko besedilo citiranega člena ZUS-1), pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, pa ni izpostavil, ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije.
Da lahko Vrhovno sodišče presodi izkazanost pogoja po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Ker v obravnavani zadevi revident svoje pavšalne navedbe o izgubi pravice ni konkretiziral in izkazal, ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost te revizije.
ukrep inšpektorja za okolje – začasna odredba - težko popravljiva škoda - kopališče
Tožnikove navedbe glede škode, ki naj bi z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala pri uporabnikih obravnavnega kopališča (varnost kopalcev, nevarnost za zdravje in življenje kopalcev, poslabšanje higienskih razmer itd.) ne utemeljujejo nastanka težko popravljive škode, ki bo nastala njemu, v smislu določb drugega odstavka 32. člena ZUS-1, temveč tretjim osebam, kar pa pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, ni pravno pomembno.
ZMZ člen 16, 16b, 17. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 2. Listina EU o temeljnih pravicah člen 24. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4.
mednarodna zaščita - status begunca - združenje družine - opredelitev družinskih članov - razmerje do ZTuj-2 - skladnost s pravnim redom EU - implementacija Direktive 2011/95/ES
Opredelitev družinskih članov v ZMZ ni v neskladju s 53. (zakonska zveza in družina) in 56. (pravice otrok) členom v zvezi s 15. (uresničevanje in omejevanje pravic) členom Ustave Republike Slovenije in tudi ne z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Organu, ki o mednarodni zaščiti odloča, v ZMZ ni dana diskrecija, da v posebej utemeljenih okoliščinah razširi krog družinskih članov preko predpisanega, take obveznosti mu ne nalagajo oziroma diskrecijske pravice ne dajejo niti pravni akti EU niti EKČP.
dovoljena revizija – denacionalizacija – oblika vračanja premoženja – bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju – očitna nesorazmernost med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo denacionalizacijskega premoženja
Pri presoji, ali gre za primer, na katerega se nanaša odločba Ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe četrtega odstavka 16. člena ZDen (U-I-72/93), je treba ugotavljati tako bagatelnost vložka zasebnega kapitala v pravni osebi v mešani lastnini, kot tudi, ali je podana očitna nesorazmernost med lastninskim vložkom in vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi (prim. 24. točko odločbe Ustavnega sodišča U-I-72/93). Zgolj ugotovitev bagatelnosti vložka zasebnega kapitala v razmerju do družbenega premoženja bi zadostovala le v izjemnih primerih, in sicer, ko bi bil tak vložek očitno tako neznaten in minimalen oziroma simboličen in tudi sam po sebi tako neznatno malo vreden, da bi zgolj ugotovitev takega dejstva zadoščala za oceno njegove bagatelnosti, bodisi že iz narave stvari ali pa na podlagi ustaljene upravnosodne prakse.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek – ekonomski razlogi – dejstva, ki so nepomembna ali zanemarljiva za obravnavanje upravičenosti - očitnost neizpolnjevanja pogojev – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Glede razlage 1. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ oziroma njene uporabe se Vrhovno sodišče strinja z razlogi iz izpodbijane sodbe, da ni treba, da bi prosilec izrecno izjavil, da vlaga prošnjo izključno iz ekonomskih razlogov, ampak je dovolj, da je to očiten zaključek po proučitvi zahteve.
Družinski spori zaradi dediščine vsekakor ne pomenijo preganjanja v smislu določb ZMZ in družinskih članov ni mogoče šteti za subjekte preganjanja.
Skupina Boko Haram ni prisotna na območju, s katerega prihaja tožnik (zvezna država Osun na jugozahodu Nigerije), saj je aktivna predvsem v severnih zveznih državah. Napadi skupine Boko Haram so zaradi težnje po uvedbi šeriatskega prava ciljno usmerjeni predvsem na krščanske cerkve. Zato je utemeljen zaključek tožene stranke, da bi tožnik lahko brez strahu prebival oziroma živel v delu Nigerije, iz katerega je prišel.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik prošnje ni vložil v najkrajšem možnem času, ko je za to imel možnost. Ni sporno, da je tožnik prispel na letališče Brnik in bil že na letališču v stiku z uradnimi predstavniki države, torej je imel možnost, da bi izrazil namero za vložitev prošnje. Prav tako bi lahko to svojo namero izrazil med postopkom zaradi ponarejenega dovoljenja za bivanje.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002321
ZMZPP člen 58, 62. ZS člen 103. ZPP člen 29. ZIL-1 člen 6, 71, 75, 75/1, 111 - 116, 119 - 121.
pristojnost slovenskega sodišča – mednarodna pristojnost – blagovna znamka - imetništvo znamke – spor o imetništvu znamke – mednarodna znamka – prijava znamke
Spori v zvezi s prijavo in veljavnostjo izumov in znakov razlikovanja so spori, o katerih odloča sodišče splošne pristojnosti, to je Okrožno sodišče v Ljubljani, na podlagi vloženih tožb na ugotovitev ničnosti patenta, modela in
znamke, na izpodbijanje pravice do patenta oziroma modela in znamke, na izbris znamke, na razveljavitev znamke zaradi neuporabe ter upravni spori v zvezi s prijavo in veljavnostjo patentov, modelov in znamk, o katerih odloča Upravno sodišče RS.
Določbo 62. člena ZMZPP je treba v delu, ki se nanaša na pogoj, da je prijava vložena v RS, razlagati na način, da je slovensko sodišče izključno pristojno za sojenje v zadevi, če je bila prijava za pridobitev pravice industrijske lastnine vložena v RS oziroma tudi, če se po mednarodni pogodbi šteje, da je bila pravica registrirana v RS.
Za znamke velja, da je šele njihova uporaba (in ne zgolj njihov zatrjevani obstoj oziroma veljavnost na določenem teritoriju) v gospodarskem prometu tista okoliščina, ki ustvarja
sklop premoženjskih pravic, ki izvirajo iz njih. Z
ato ni b
istveno, ali so znamke vpisane v slovenski register znamk ampak, ali so se znamke v RS uporabljale v gospodarskem prometu.
Ker gre v primeru določbe 103. člena ZS za določbo organizacijske narave, je to določbo mogoče uporabiti le v primerih, ko je za odločanje o sporu primarno podana pristojnost slovenskega sodišča.