ZPP člen 370, 370/3, 378. ZFPPod člen 20. OZ člen 574.
posojilna pogodba - udeleženci obligacijskega razmerja – relativnost obligacijskega razmerja – navajanje novih dejstev – nova dejstva v revizijskem postopku
Na podlagi pravnomočno ugotovljenega dejstva, da je posojilno pogodbo sklenila le pravna oseba – druga toženka, je zavrnitev tožbenega zahtevka zoper prvega toženca pravilna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006656
ZKP člen 420, 487. KZ člen 75, 79, 93. KZ-1 člen 375.
postopek proti mladoletniku - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev - izbira vzgojnega ukrepa – oddaja v vzgojni zavod - polnoletnik
Namen vzgojnih ukrepov ni zgolj v zagotavljanju mladoletnikove vzgoje, prevzgoje in pravilnega razvoja, čeprav je to v ospredju, temveč mora biti ob tem upoštevano tudi uresničevanje celovite vloge kazenskih sankcij; to pa pomeni, da se koristi mladoletnika, na katere se sklicuje zagovornik, upoštevajo sorazmerno s potrebami družbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prikriti preiskovalni ukrepi - uporaba dobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen – protispisnost – pravice obrambe – obvestilo o pritožbeni seji – vpliv na zakonitost – odločba o kazenski sankciji – stroški kazenskega postopka
Uporaba dokazov, zbranih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, odrejenimi zoper drugo osebo, je dopustna, kadar organi pregona ob izvajanju ukrepov v okviru zakonito izdane odredbe nenamerno oziroma naključno naletijo na dokaz zoper osebo, ki je sodelovala pri izvršitvi kaznivega dejanja z osebo, zoper katero je bil ukrep odrejen.
ZKP člen 240, 240/4, 327, 371, 371/1-3, 371/2. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - izvajanje dokazov - zaslišanje prič – pravice obrambe - zaslišanje priče v nenavzočnosti obtoženca – začasna odstranitev obtoženca iz sodne dvorane – zaslišanje s pomočjo strokovnjaka
Presoja, ali je bila odstranitev obdolženca z glavne obravnave skladna s pogoji, ki jih določa 327. člen ZKP.
Ravnanje pedagoginje, ki je na obravnavi le spremljala oškodovanko in se z njo posvetovala glede sposobnosti njenega pričanja, ne predstavlja takšne aktivnosti, da bi ga bilo mogoče obravnavati kot pomoč sodišču pri zasliševanju v smislu četrtega odstavka 240. člena ZKP.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – odločilna dejstva – protispisnost – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti zatrjuje, da gre za nasprotje med vsebino prvostopenjske sodbe in navedbami drugostopenjske sodbe, mora pojasniti, za nasprotje o katerem odločilnem dejstvu gre.
KZ-1 člen 7, 86, 86/7, 86/11, 206. KZ člen 3, 213.
kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost – uporaba milejšega zakona – prestajanje kazni zapora – nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Šele novela Kazenskega zakonika je omogočila sodišču, da o alternativni obliki izvršitve kazni odloči že ob izreku sodbe – glede na to je to milejši zakon, saj bi sicer sodišče lahko odločilo le o krivdi in kazni.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006657
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 372-3, 395, 395/1. KZ-1 člen 196, 196/1. ZDR člen 143.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotja med izrekom in razlogi – presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - kršitev temeljnih pravic delavcev – zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe – nadurno delo
Besedi „zavestno“ in „vedoma“ sta sopomenki, ki opredeljujeta storilčevo zavest oziroma vedenje o prepovedanosti dejanja, zaključek sodišča o obstoju določene zavesti pa je stvar obrazložitve in ne opisa v izreku sodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – drugi tehtni razlogi – zavrnitev predloga
Dejstvo, da je pristojno sodišče v zadevi že dvakrat odločilo ter da je sodišče druge stopnje odločitvi obakrat razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, narekuje kvečjemu nasprotno sklepanje – namreč, da bi bila po doslej že enormno obsežnem in dolgotrajnem postopku pred pristojnim sodiščem delegacija te zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče nesmotrna.
ZOR člen 196. ZOZP (1994) člen 19, 19/1, 19/3. ZDavP-2 člen 397, 397/1-6.
premoženjska škoda - izgubljeni zaslužek - renta – valorizacija rente – metoda valorizacije rente – ugovor doseženega limita zavarovalne vsote – akontacija dohodnine – dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je izbira metode valorizacije materialnopravno vprašanje, zato z ugovorom o uporabi metode valorizacije tožnik ne more biti prekludiran.
Ni utemeljen očitek tožnika, da bi sodišči morali rento valorizirati upoštevajoč rast plač. Rentni zahtevki se namreč ne valorizirajo avtomatično glede na porast življenjskih stroškov, tako kot na primer zakonite preživnine. Renta nima narave preživninske, pač pa naravo odškodninske obveznosti. Res je, da 196. člen ZOR določa, da sodišče lahko na zahtevo oškodovanca za naprej poveča rento, lahko pa jo na zahtevo oškodovalca zmanjša ali odpravi, če se znatneje spremenijo okoliščine, ki jih je imelo pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe. Tožniku torej ni mogoče odreči možnosti, da v primeru dolgotrajne pravde enako utemelji povečanje rente, kot bi jo lahko po 196. členu ZOR. Vendar pa mora pri novi odmeri rente sodišče upoštevati vse okoliščine nikakor pa ne opraviti le valorizacije, za kar se zavzema tožnik.
Obveznost zavarovalnice nastane s trenutkom povzročitve škode in oškodovanec zaradi spremembe predpisa o višini limita po škodnem dogodku od zavarovalnice ne more dobiti več, kot je določeno z zavarovalno pogodbo in predpisom, ki sta veljala v času škodnega dogodka. Sodišči prve in druge stopnje bi torej morali uporabiti določbo o valorizaciji neizkoriščenega dela zavarovalne vsote, ki je veljala ob škodnem dogodku, torej tretji odstavek 19. člena ZOZP/1994.
Če plačnik plača akontacijo dohodnine, to torej stori v korist davčnega zavezanca, zato ni videti utemeljenega razloga, da se plačilo akontacije ne bi štelo kot delna izpolnitev pogodbene obveznosti in da se pri odločanju o ugovoru, da je limit že dosežen, ne bi upoštevala vsota izplačila upniku in akontacije dohodnine.
postopek pred Uradom za varstvo konkurence - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - pravica do vpogleda v spis
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da je bil z izdajo odločbe tožene stranke 306-14/2009-239 z dne 13. 2. 2012 postopek nadzora pred Uradom končan. Zato tožeča stranka tudi ob morebitnem uspehu s tožbo svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati oziroma ne bi mogla doseči cilja, ki ga zasleduje s tem pravnim sredstvom.
Ker posledično (predhodne) ustne zavrnitve zahteve za vpogled v spis v okoliščinah konkretne zadeve ni mogoče šteti za sklep, zoper katerega je dopusten postopke sodnega varstva (četrti odstavek 55. člena ZPOmK-1), je Vrhovno sodišče tudi iz teh razlogov odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
predlog za dopustitev revizije – spor o stvarni pravici – ničnost pogodbe o ustanovitvi stvarne pravice – ničnost zemljiškoknjižnega dovolila – vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V sporu o stvarni pravici na nepremičnini, ki ni gospodarski spor, zaradi vrednosti spornega predmeta 100.000 EUR, revizije ni mogoče dopustiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OROŽJE
VS2006644
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 372-2, 372-5. KZ-1 člen 31, 307, 307/1. ZOro-1 člen 28. ZObr člen 77.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - nedovoljen promet orožja – hramba vojaškega orožja - pravna zmota – odločba o kazenski sankciji
Orožje, ki sodi v orožje kategorije A, to je vojaško orožje, ter bajonet za vojaško puško, ki je še v uporabi, predstavlja vojaško orožje, s katerim posameznikom promet ni dovoljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – nepravdni postopek – postopek za odvzem poslovne sposobnosti – zaslišanje nasprotne udeleženke
Ker je bila opravljena že večina procesnih dejanj, ne bi bilo smotrno zgolj zaradi zaslišanja nasprotne udeleženke določiti drugo sodišče.
kaznovanje stranke postopka – žalitev sodišča v vlogi
Samo zatrjevanje napak pri sojenju ni žaljivo, žaljive pa so negativne vrednostne sodbe, sramotenje posameznih sodnikov in strank ter izražanje prezira do sodišča.
koristi otroka - roditeljska pravica - odvzem roditeljske pravice
Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za odvzem otroka staršem po 120. členu ZZZDR in pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za odvzem roditeljske pravice po 117. členu ZZZDR v zakonu niso zelo jasno razmejeni. Razlika naj bi bila v teži ravnanja ali opustitve roditelja, oziroma v intenzivnosti kršitev roditeljske pravice, vendar je zelo težko določiti mejo, ko razlogi za odvzem otroka staršem prerastejo v razloge za odvzem roditeljske pravice. Pri izbiri enega in drugega ukrepa je najpomembnejša ocena, ali je verjetno, da se bodo razmere na strani staršev tako izboljšale, da se bodo otroci lahko vrnili k staršem in bodo ti lahko nadaljevali z njihovo vzgojo in varstvom. V primeru, ko je ponovna združitev, oziroma rehabilitacija družine možna, je primernejši ukrep odvzem otroka staršem. Ukrep odvzem roditeljske pravice pa pride v poštev takrat, ko iz okoliščin primera izhaja, da ni nobene možnosti oziroma izgledov, da bi starša lahko še kdaj prevzela skrb za otroka. Z odvzemom roditeljske pravice se namreč v takšnem primeru zagotovi trajnost nadomestne skrbi in emocionalna stabilnost, ki se pomembno odraža tudi v duševnem in telesnem razvoju otroka.
Ugotovitve izvedencev se skladajo s stališči v strokovni literaturi, kjer je poudarjeno, da ni upravičeno ogrožanje koristi otrok zaradi varovanja pravic staršev, ki niso pripravljeni ali zaradi različnih okoliščin niso sposobni prevzeti odgovornosti za redno in kontinuirano skrb za otroka. Poudarjajo, da morajo pristojni organi kadar ni realne možnosti, da bi starši ponovno prevzeli varstvo in vzgojo otroka, otroci pa so zaradi dolgotrajne nadomestne skrbi navezani na rejnike, zaradi varstva koristi otrok zagotoviti, da to razmerje postane trajno.
Vrhovno sodišče se strinja, da je za A.A. in B.A. ohranitev čustvene vezi z rejnikoma in stabilnosti tega razmerja brez stalnega strahu, da bosta iz tega okolja iztrgana, za njun razvoj tako pomembno, da je ob oceni vseh strokovnjakov, da ni realne možnosti, da bi oče lahko prevzel njuno varstvo in vzgojo, izrečeni ukrep utemeljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča
Izražanja dvoma v korektno vodenje postopka ter očitkov sodišču na ta račun ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.
ZPP člen 385, 387, 391. OZ člen 190, 198, 346, 347. ZASP člen 21, 81, 146, 147, 148, 153.
avtorsko pravo – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male glasbene pravice – avtorski honorar in nadomestilo – neupravičena pridobitev – zastaranje – zastaralni rok – občasne terjatve – obstoj pogodbe o uporabi avtorskih del – kršitev avtorskih pravic – zmotna uporaba materialnega prava – zahteva za varstvo zakonitosti
ZASP predvideva prenos neizključnih avtorskih pravic oziroma podelitev dovoljenj uporabnikom za uporabo avtorskih del (1. točka 146. člena ZASP). Ob prenosu avtorskih pravic je predvideno plačilo avtorskega honorarja (81. člen ZASP), ki je za male glasbene pravice dogovorjeno s Pravilnikom (153. člen ZASP). Šele v tem primeru (ob pisnem prenosu avtorskih pravic) je predvideno mesečno plačilo avtorskega honorarja, ki po svoji naravi predstavlja občasno terjatev. Ker pa med pravdnima strankama ni bila dogovorjena uporaba avtorskih del, je toženec kršil določila ZASP in avtorske pravice, ki jih ščiti tožnik, zato je temelj tožbenega zahtevka v določbah OZ o neupravičeni obogatitvi (198. člen OZ), zaradi česar velja splošni petletni zastaralni rok.