določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča
Drugi tehtni razlog v smislu navedene zakonske določbe lahko predstavlja dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki je po tožbenih navedbah povzročilo škodo, zaradi katere je bila vložena odškodninska tožba.
Glede na revizijsko neizpodbojno dejansko ugotovitev, da tožnik toženki ni pojasnil, da je stanovanje že prodal in bo imela neizdaja izbrisne pobotnice za posledico razdrtje pogodbe, je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da toženec škode ni mogel predvideti in je zato tudi ni dolžan povrniti.
Sodišče sme zavrniti dokaze, za katere oceni, da niso v relevantni zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem ali ker ni verjetno, da bodo izključili obstoj pravno pomembnih dejstev.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – dvom o resničnosti odločilnih dejstev - prištevnost
Če se sodišče opredeli do vseh navedb storilca, ki jih je zatrjeval v zahtevi za varstvo zakonitosti, kršitev iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 ni podana.
ZKP člen 372, 372-1, 372-5, 424, 424/2. Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 13, 15 Zakon o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 9.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja - uredba o vojaških sodiščih – veljavnost uredbe po odločbi Ustavnega sodišča RS – veleizdaja – zaplemba premoženja pravni osebi
Očitek v izpodbijani sodbi, da so soobsojenci „namenoma dopustili, da se je v tovarnah teh podjetij širila nacistična propaganda“, je povsem nedoločen in pavšalen ter ne zadostuje za obsodbo za kaznivo dejanje po 13. členu UVS.
načelo vestnosti in poštenja - zloraba procesnih pravic - zavlačevanje postopka - kaznovanje stranke v postopku - denarna kazen - vlaganje pravnih sredstev
Procesno zlorabo je mogoče opredeliti tudi kot razhajanje med objektivno funkcijo procesnega akta in učinkom, ki se v konkretnem primeru z njim dosega, ta pa drugi stranki škoduje ali je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Drži ocena, da dolžničin način izvrševanja pravice do pravnega sredstva – njeno vlaganje (vsebinsko praznih) pravnih sredstev zoper skoraj vsak procesni sklep sodišča oziroma njihovo kopičenje, vodi (zgolj) k zavlačevanju postopka in obravnavanju ter pojasnjevanju enih in istih procesnih vprašanj. Slednje pa ni namen pravice do pravnega sredstva ter nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.
dovoljenost revizije - razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji – vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije – povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost – ugriz psa - višina odškodnine
Revizijske trditve o relevantnih okoliščinah škodnega dogodka predstavljajo nasprotovanje dokazni oceni sodišča, kar predstavlja očitek zmotne (nepopolne) ugotovitve dejanskega stanja.
ZKP člen 18, 18/2, 149, 371, 371/1-8, 420. URS člen 15, 34, 35.
nedovoljen dokaz - pravica do zasebnosti - uresničevanje in omejevanje pravic - načelo sorazmernosti - pravica do lastne podobe - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravica do osebne varnosti - fotografije obsojenca
Oškodovanka je obsojenca na skrivaj fotografirala na javnem kraju v obrambi svoje pravice do osebne varnosti, ki ji jo zagotavlja 34. člen URS. V primeru kolizije dveh ustavnih pravic (pravice do zasebnosti iz 35. člena URS in pravice do osebne varnosti iz 34. člena URS) je treba z uporabo načela sorazmernosti ugotoviti, katera izmed njih ima prednost. Fotografiranje storilca kaznivega dejanja, tik preden je začel izvrševati kaznivo dejanje, je bilo v konkretnem primeru nedvomno primeren ukrep, ki je preprečil nadaljevanje kaznivih dejanj nad oškodovanko, legitimnega cilja, osebne varnosti oškodovanke, pa se ni dalo doseči z blažjim sredstvom. Fotografiranje storilca kaznivega dejanja ter posredovanje fotografij organom pregona je v konkretnem primeru tudi v skladu s tehtanjem pomena cilja ter težo posega.
Tožniku, ki je bil v priporu od 5. 8. 2001 do 8. 5. 2002, pripada odškodnina za neutemeljen pripor v trajanju 93 dni, saj mu je bil čas pripora v trajanju šestih mesecev vštet v pravnomočno izrečeno kazen zapora (šestih mesecev).
Pravilna je presoja odmere pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljenega pripora.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izločitev sodnika – izločitveni razlog – sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča - zahteva za izločitev - obnova kazenskega postopka – nova dejstva in dokazi – kaznivo dejanje sodnika
Sodnik, ki je sodeloval v zunajobravnavnem senatu med preiskavo, tudi ko je ta odločal kot pritožbeni organ ali pa, ko je odločal o podaljšanju pripora, ni izločen iz sojenja na glavni obravnavi.
Če ni podan izločitveni razlog za sodnika pri odločanju o glavni stvari, tudi ni podan izločitveni razlog za sodnika, ki odloči o zahtevi za obnovo postopka.
ZP-1 člen 2, 2/2. ZVCP-1 člen 122, 244. ZPrCP člen 19, 27. ZPrCP-A.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – sankcija za prekršek – načelo zakonitosti – meje sankcioniranja prekrškov - uporaba milejšega zakona - odstranitev zapuščenega vozila - znaki, ukazi in odredbe pooblaščenih oseb – lastnik vozila – udeleženec cestnega prometa
Po načelu zakonitosti mora biti v istem predpisu, ki določa prekršek, določena tudi sankcija zanj, ni pa nujno, da v istem členu, če je med pravilom ravnanja in predpisano sankcijo mogoče z vzpostavitvijo logične zveze jasno ugotoviti, katero ravnanje je prepovedano.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - prepoznava po fotografijah – prepoznava na policiji – pripor – utemeljen sum – sodna prepoznava
Prepoznava po fotografijah na policiji res nima dokazne vrednosti, ima pa takšno vrednost zagovor soobdolženega, tudi njegova navedba, da je isti dan na policiji prepoznal sostorilca.
Čeprav je vloga oporočnih prič v tem, da s svojim podpisom potrdijo, da je oporočitelj pred njimi podpisal oporoko in izjavil, da je to njegova poslednja volja, sta v tem postopku oporočni priči potrdili tudi to, da je oporoka prav tista listina, ki sta jo skupaj z oporočiteljem takrat podpisali. Upoštevajoč izpovedbe obeh prič je tako materialnopravno pravilen zaključek nižjih sodišč, da je oporoka veljavna, čeprav se podpisi zapustnika in prič nahajajo pred poslednjevoljnimi odredbami. Namen restriktivne razlage 64. člena ZD je namreč v tem, da se preprečijo morebitne zlorabe, v konkretnem primeru pa je bil z izpovedjo prič očitek zlorabe popolnoma ovržen.