bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – dvom o resničnosti odločilnih dejstev - prištevnost
Če se sodišče opredeli do vseh navedb storilca, ki jih je zatrjeval v zahtevi za varstvo zakonitosti, kršitev iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 ni podana.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - prepoznava po fotografijah – prepoznava na policiji – pripor – utemeljen sum – sodna prepoznava
Prepoznava po fotografijah na policiji res nima dokazne vrednosti, ima pa takšno vrednost zagovor soobdolženega, tudi njegova navedba, da je isti dan na policiji prepoznal sostorilca.
ZP-1 člen 2, 2/2. ZVCP-1 člen 122, 244. ZPrCP člen 19, 27. ZPrCP-A.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – sankcija za prekršek – načelo zakonitosti – meje sankcioniranja prekrškov - uporaba milejšega zakona - odstranitev zapuščenega vozila - znaki, ukazi in odredbe pooblaščenih oseb – lastnik vozila – udeleženec cestnega prometa
Po načelu zakonitosti mora biti v istem predpisu, ki določa prekršek, določena tudi sankcija zanj, ni pa nujno, da v istem členu, če je med pravilom ravnanja in predpisano sankcijo mogoče z vzpostavitvijo logične zveze jasno ugotoviti, katero ravnanje je prepovedano.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izločitev sodnika – izločitveni razlog – sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča - zahteva za izločitev - obnova kazenskega postopka – nova dejstva in dokazi – kaznivo dejanje sodnika
Sodnik, ki je sodeloval v zunajobravnavnem senatu med preiskavo, tudi ko je ta odločal kot pritožbeni organ ali pa, ko je odločal o podaljšanju pripora, ni izločen iz sojenja na glavni obravnavi.
Če ni podan izločitveni razlog za sodnika pri odločanju o glavni stvari, tudi ni podan izločitveni razlog za sodnika, ki odloči o zahtevi za obnovo postopka.
Tožniku, ki je bil v priporu od 5. 8. 2001 do 8. 5. 2002, pripada odškodnina za neutemeljen pripor v trajanju 93 dni, saj mu je bil čas pripora v trajanju šestih mesecev vštet v pravnomočno izrečeno kazen zapora (šestih mesecev).
Pravilna je presoja odmere pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljenega pripora.
ZKP člen 18, 18/2, 149, 371, 371/1-8, 420. URS člen 15, 34, 35.
nedovoljen dokaz - pravica do zasebnosti - uresničevanje in omejevanje pravic - načelo sorazmernosti - pravica do lastne podobe - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravica do osebne varnosti - fotografije obsojenca
Oškodovanka je obsojenca na skrivaj fotografirala na javnem kraju v obrambi svoje pravice do osebne varnosti, ki ji jo zagotavlja 34. člen URS. V primeru kolizije dveh ustavnih pravic (pravice do zasebnosti iz 35. člena URS in pravice do osebne varnosti iz 34. člena URS) je treba z uporabo načela sorazmernosti ugotoviti, katera izmed njih ima prednost. Fotografiranje storilca kaznivega dejanja, tik preden je začel izvrševati kaznivo dejanje, je bilo v konkretnem primeru nedvomno primeren ukrep, ki je preprečil nadaljevanje kaznivih dejanj nad oškodovanko, legitimnega cilja, osebne varnosti oškodovanke, pa se ni dalo doseči z blažjim sredstvom. Fotografiranje storilca kaznivega dejanja ter posredovanje fotografij organom pregona je v konkretnem primeru tudi v skladu s tehtanjem pomena cilja ter težo posega.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – razpolaganje s skupnim premoženjem
Pravnomočna sodba P 248/1997 (ki je učinke pravnomočnosti pridobila v časovnih mejah pravnomočnosti z revizijo izpodbijane odločbe pritožbenega sodišča) ima za tožnico enake pravne učinke, kot bi nastali, če bi se tožnica s S. T. sporazumela o višini deležev na skupnem premoženju in bi bilo nato premoženje razdeljeno po pravilih, ki veljajo za delitev solastnine. Zaradi tega sporna prodajna pogodba ni bila sklenjena v nasprotju s 54. členom ZZZDR, ob takšnem stanju stvari pa tudi ni utemeljen tožničin primarni tožbeni zahtevek.
ZKP člen 371, 371/1-1, 379, 403. URS člen 23. EKČP člen 6. ZS člen 14. Sodi red člen 160.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sestava sodišča - postopek s pritožbo - odločanje na seji pritožbenega senata - pravica do zakonitega sodnika
Obsojenčeva pravica do zakonitega sodnika je kršena, če o pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo niso odločili tisti sodniki, katerim je bila pritožba dodeljena in so bili navzoči na seji.
razlogi za revizijo – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
S svojimi trditvami revidentka posega v dokazno oceno sodišča v zvezi s trditvijo tretje toženke, da je terjatev tožniku plačala v celoti. Revizijske trditve so tako v nasprotju z določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006707
ZKP člen 269, 269/1-2, 372, 372-4. KZ-1 člen 294.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – hudodelsko združevanje - udeležba pri kaznivem dejanju – zavrnitev zahteve za preiskavo – opis kaznivega dejanja
Zahtevane določenosti v opisu zahteve za preiskavo in presojo njene utemeljenosti že z vidika zagotavljanja pravice do obrambe ni mogoče povezovati z dejanskim stanjem, ugotovljenim v nadaljnjem postopku.
Predhodna faza, to je ustanovitev hudodelske združbe, zaradi razmerja subsidiarnosti izgubi svojo samostojnost, če storilec v hudodelski združbi izvrši (oziroma poskusi izvršiti) kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila hudodelska združba ustanovljena.
ZMed člen 106, 106/1-3, 106/1-4. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 36, 36/1-8.
izvajanje radijske dejavnosti – začasna odredba - programske zahteve - identiteta zahtevkov - res iudicata - enako dejansko stanje
Ker je bilo o identičnem predlogu za izdajo začasne odredbe med istima strankama že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo (nov) predlog za izdajo začasne odredbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/2. ZDDV člen 40, 40/2-1, 40/7-1. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 17/2a, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g,28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoči gospodarski subjekt - sodbe SEU - pogoji za zavrnitev odbitka vstopnega davka - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - zmotna uporaba materialnega prava
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Revizijsko sodišče ocenjuje, da okoliščine, na katere se sklicujejo prvostopenjsko sodišče in davčna organa, same po sebi ne zadostujejo za zaključek, da je revident vedel ali bi moral vedeti za goljufivost transakcij. Po drugi strani pa je v zvezi z navedenimi okoliščinami revident podal tudi pojasnila, ki so konkretizirana, davčni organ in sodišče prve stopnje pa v svojih odločbah in izpodbijani sodbi nanje nista odgovorila.
Sklep o tem, da je podan subjektivni element, in deloma tudi neupoštevanje pojasnil revidenta, po oceni revizijskega sodišča temelji na napačni uporabi materialnega prava. Zaradi napačnega razumevanja materialnega prava pa okoliščine, na podlagi katerih bi bilo lahko utemeljeno zaključiti, da je pri revidentu izkazan subjektivni element, niso bile upoštevane, kar pomeni, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je revizijsko sodišče v skladu z drugim odstavkom 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo v novo sojenje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/2. ZDDV-1 člen 76a, 76b. ZDDV člen 40, 40/2-1, 40/7-1, 40/10. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 17/2a, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g,28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoči gospodarski subjekt - ugovor retroaktivne uporabe zakona - sodbe SEU - pogoji za zavrnitev odbitka vstopnega davka - identifikacijska številka za DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - zmotna uporaba materialnega prava
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Očitki tožene stranke o tem, da je revident opustil preverjanje ponudnikov in sestavljanje poslovnih listin, so nedvomno okoliščine na strani revidenta in revizijsko sodišče se strinja, da je revident opustil dolžno skrbnost, ki se jo upravičeno zahteva od gospodarskih subjektov, vendar zgolj to še ne opravičuje zaključka, da je revident vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri davčni goljufiji. Ker se na druge okoliščine oziroma indice prvostopenjsko sodišče oziroma davčni organi ne sklicujejo, revizijsko sodišče ocenjuje, da revidentovo vedenje o goljufivosti transakcij ni izkazano.
Čeprav je vloga oporočnih prič v tem, da s svojim podpisom potrdijo, da je oporočitelj pred njimi podpisal oporoko in izjavil, da je to njegova poslednja volja, sta v tem postopku oporočni priči potrdili tudi to, da je oporoka prav tista listina, ki sta jo skupaj z oporočiteljem takrat podpisali. Upoštevajoč izpovedbe obeh prič je tako materialnopravno pravilen zaključek nižjih sodišč, da je oporoka veljavna, čeprav se podpisi zapustnika in prič nahajajo pred poslednjevoljnimi odredbami. Namen restriktivne razlage 64. člena ZD je namreč v tem, da se preprečijo morebitne zlorabe, v konkretnem primeru pa je bil z izpovedjo prič očitek zlorabe popolnoma ovržen.