Ker je bila sporna pogodba sklenjena kot odplačen pravni posel, tveganje (aleatornost) pa je bistven element takega posla, ni podlage za presojo o njegovi neveljavnosti in pravnem neučinkovanju v razmerju do tožnika (tak zahtevek je postavil tožnik, čeprav bi bila pravna posledica kršitve načela enakosti vzajemnih dajatev, na katero se je opiral, razveljavitev pogodbe).
ZPP člen 1, 2. URS člen 26. ZUP člen 281. ZDen člen 3, 5.
sodna pristojnost – funkcionalna pristojnost – zaplemba premoženja - denacionalizacija – ničnost upravne odločbe - pravica do povrnitve škode – premoženjska škoda - odškodninski spor - navadno sosporništvo – nujno sosporništvo – deljiva terjatev
Tožba, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo, je odškodninska. Tako pravno naravo so ji z navedbo posameznih elementov civilnega delikta in pravne podlage (26. člen URS in 281. člen ZUP) določili tožniki. Razlogi izpodbijanega sklepa, da tožbene trditve o podržavljenju na podlagi Odloka AVNOJ-a, o ničnosti zaplembene odločbe in o nemožnosti vrnitve zaplenjenega premoženja v naravi v resnici pomenijo, da gre za denacionalizacijski postopek, urejen s specialnim zakonom, ki ureja tudi vrnitev v obliki odškodnine, ko vrnitev v naravi ni mogoča, so po povedanem napačni. Prav tako tudi razlogi sodišča prve stopnje, da je za preizkus sodne pristojnosti ključnega pomena, ali je bil podlaga za podržavljenje predpis iz 3. člena ZDen ali iz 5. člena istega zakona: to razlikovanje je (bilo) odločilno pri presoji stvarne pristojnosti za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo.
Tožniki bi bili kot dediči so nujni sosporniki v nekaterih sporih iz dednopravnega področja, na primer za ugotovitev neveljavnosti oporoke, za razveljavitev dedne izjave, zaradi izločitve določenega premoženja iz zapuščine, v sporu o obsegu zapuščine. Konkreten spor ni tak. Je premoženjskopravni spor. Tožniki zahtevajo odškodnino za premoženjsko škodo, ki je nastala A. A., ker so njeni pravni nasledniki. Vendar njihova medsebojna zveza ni taka, da bi lahko z zahtevkom razpolagali le vsi skupaj – zato niso nujni sosporniki.
dovoljenost revizije - predlog za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - odškodninski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zavzemanje za znižanje (ali zvišanje) pravnomočno prisojene odškodnine, pri čemer stranka ne pojasni določno, za koliko naj bi se ta znižala (ali zvišala), ne pomeni ustrezne opredelitve vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe.
ZKZ. Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča člen 56 – 58.
priposestvovanje – dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri odločitvi, da so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje?“
URS člen 5, 33, 67, 73. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-3.
zavrnjeno kulturnovarstveno soglasje – dovoljenost revizije - vrednostni kriterij – zelo hude posledice - pravica do zasebne lastnine
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V odločbi, s katero je zavrnjena izdaja kulturnovarstvenega soglasja pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Iz določb 33, 67. in 73. člena URS in člena člena URS izhaja, da lastninska pravica ni absolutna pravica, ki bi imela le individualistično funkcijo, ampak je njeno pridobivanje in uživanje omejeno tako z gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo lastnine, kot tudi z drugimi ustavnimi vrednotami, v tem primeru varovanjem in ohranjanjem naravne in kulturne dediščine. Zavrnitev izdaje kulturnovarstvenega soglasja zato ne pomeni poseg v lastninsko pravico in s tem zatrjevanih zelo hudih posledic, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
pripor – podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Že iz golega nestrinjanja z razlogi sodišča je razvidno, da vložnik nakazuje na uveljavljanje za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti nedovoljenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP).
URS člen 155, 158. ZMZ člen 78, 79, 80, 83. Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito člen 26,27.
mednarodna zaščita – finančna pomoč prosilcem – sprememba višine – povratna veljava zakona – poseg v pravnomočno dodeljene pravice
Ker niti ZMZ niti kak drug zakon glede finančne pomoči prosilcem za mednarodno zaščito nima določb o tem, da se ob spremembi višine take pomoči, ki je določena s Pravilnikom, lahko poseže v pravnomočno določeno pravico in višino te pomoči, bi bil poseg v tako pravnomočno določeno pravico v nasprotju s 155. in 158. členom Ustave RS, zato je nedopusten, odločba, ki v tako pravico posega, pa nezakonita.
subsidiarna zaščita - priznana subsidiarna zaščita - osebne okoliščine prosilke - zdravstvene težave - dostop do zdravstvene oskrbe v izvorni državi - resna škoda - načelo združevanja družin - razmerje do pravic po ZTuj-2
Pri prvi tožnici obstajajo take izjemne osebne okoliščine, ki narekujejo stalno visoko kvalificirano zdravniško oskrbo, ki ji jo nudijo v tukajšnjih zdravstvenih zavodih, doma pa druga tožnica. Če bi tako bolnega človeka poslali iz tukajšnjih urejenih razmer v zbirni center v BiH, bi zaradi pomanjkljive zdravniške oskrbe prva tožnica lahko utrpela nečloveško oziroma poniževalno ravnanje, kar je resna škoda, ki opravičuje podelitev subsidiarne zaščite v Sloveniji.
V primeru vrnitve druge tožnice v izvorno državo bi bila ločena od prve tožnice oziroma od svoje družine, kar je v nasprotju s temeljnim načelom združevanja družin. Poleg tega bi z morebitno vrnitvijo v BiH oziroma v tamkajšnji zbirni center, obstajala utemeljena bojazen, da bi bila kot mlada Romkinja brez družine in sredstev za preživljanje tudi zaradi diskriminacij Romov lahko deležna nečloveškega oziroma poniževalnega ravnanja.
Vrhovno sodišče načeloma pritrjuje pritožbeni navedbi, da bi si lahko tožnici uredili bivanje v Sloveniji iz razloga združitve družine po določbah ZTuj-2, ker ima sin prve tožnice, ki je stric druge tožnice, urejeno dovoljenje za bivanje v Sloveniji; je pa izid takega postopka negotov in tega postopka nista ter tudi ne moreta začeti, dokler je v teku postopek mednarodne zaščite.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006666
ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11. KZ-1 člen 299, 299/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – podaljšanje pripora – utemeljen sum - kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – maščevanje uradni osebi
Kaznivo dejanje maščevanja uradni osebi po četrtem odstavku 299. člena KZ-1 se od kaznivega dejanja grožnje po 135. členu KZ-1 razlikuje v tem, da mora biti pri prvem podan dodatni zakonski znak „maščevanja“.
ZMed člen 106, 106/1-3, 106/1-4. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 36, 36/1-8.
izvajanje radijske dejavnosti – začasna odredba - programske zahteve - identiteta zahtevkov - res iudicata - enako dejansko stanje
Ker je bilo o identičnem predlogu za izdajo začasne odredbe med istima strankama že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo (nov) predlog za izdajo začasne odredbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/2. ZDDV-1 člen 76a, 76b. ZDDV člen 40, 40/2-1, 40/7-1, 40/10. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 17/2a, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g,28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoči gospodarski subjekt - ugovor retroaktivne uporabe zakona - sodbe SEU - pogoji za zavrnitev odbitka vstopnega davka - identifikacijska številka za DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - zmotna uporaba materialnega prava
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Očitki tožene stranke o tem, da je revident opustil preverjanje ponudnikov in sestavljanje poslovnih listin, so nedvomno okoliščine na strani revidenta in revizijsko sodišče se strinja, da je revident opustil dolžno skrbnost, ki se jo upravičeno zahteva od gospodarskih subjektov, vendar zgolj to še ne opravičuje zaključka, da je revident vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri davčni goljufiji. Ker se na druge okoliščine oziroma indice prvostopenjsko sodišče oziroma davčni organi ne sklicujejo, revizijsko sodišče ocenjuje, da revidentovo vedenje o goljufivosti transakcij ni izkazano.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006707
ZKP člen 269, 269/1-2, 372, 372-4. KZ-1 člen 294.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – hudodelsko združevanje - udeležba pri kaznivem dejanju – zavrnitev zahteve za preiskavo – opis kaznivega dejanja
Zahtevane določenosti v opisu zahteve za preiskavo in presojo njene utemeljenosti že z vidika zagotavljanja pravice do obrambe ni mogoče povezovati z dejanskim stanjem, ugotovljenim v nadaljnjem postopku.
Predhodna faza, to je ustanovitev hudodelske združbe, zaradi razmerja subsidiarnosti izgubi svojo samostojnost, če storilec v hudodelski združbi izvrši (oziroma poskusi izvršiti) kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila hudodelska združba ustanovljena.
razlogi za revizijo – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
S svojimi trditvami revidentka posega v dokazno oceno sodišča v zvezi s trditvijo tretje toženke, da je terjatev tožniku plačala v celoti. Revizijske trditve so tako v nasprotju z določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – razpolaganje s skupnim premoženjem
Pravnomočna sodba P 248/1997 (ki je učinke pravnomočnosti pridobila v časovnih mejah pravnomočnosti z revizijo izpodbijane odločbe pritožbenega sodišča) ima za tožnico enake pravne učinke, kot bi nastali, če bi se tožnica s S. T. sporazumela o višini deležev na skupnem premoženju in bi bilo nato premoženje razdeljeno po pravilih, ki veljajo za delitev solastnine. Zaradi tega sporna prodajna pogodba ni bila sklenjena v nasprotju s 54. členom ZZZDR, ob takšnem stanju stvari pa tudi ni utemeljen tožničin primarni tožbeni zahtevek.
ZKP člen 371, 371/1-1, 379, 403. URS člen 23. EKČP člen 6. ZS člen 14. Sodi red člen 160.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sestava sodišča - postopek s pritožbo - odločanje na seji pritožbenega senata - pravica do zakonitega sodnika
Obsojenčeva pravica do zakonitega sodnika je kršena, če o pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo niso odločili tisti sodniki, katerim je bila pritožba dodeljena in so bili navzoči na seji.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/2. ZDDV člen 40, 40/2-1, 40/7-1. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 17/2a, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g,28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoči gospodarski subjekt - sodbe SEU - pogoji za zavrnitev odbitka vstopnega davka - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - zmotna uporaba materialnega prava
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Revizijsko sodišče ocenjuje, da okoliščine, na katere se sklicujejo prvostopenjsko sodišče in davčna organa, same po sebi ne zadostujejo za zaključek, da je revident vedel ali bi moral vedeti za goljufivost transakcij. Po drugi strani pa je v zvezi z navedenimi okoliščinami revident podal tudi pojasnila, ki so konkretizirana, davčni organ in sodišče prve stopnje pa v svojih odločbah in izpodbijani sodbi nanje nista odgovorila.
Sklep o tem, da je podan subjektivni element, in deloma tudi neupoštevanje pojasnil revidenta, po oceni revizijskega sodišča temelji na napačni uporabi materialnega prava. Zaradi napačnega razumevanja materialnega prava pa okoliščine, na podlagi katerih bi bilo lahko utemeljeno zaključiti, da je pri revidentu izkazan subjektivni element, niso bile upoštevane, kar pomeni, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je revizijsko sodišče v skladu z drugim odstavkom 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo v novo sojenje.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014365
ZMZ člen 51, 51/1-2, 59, 59/1, 59/1-2. Uredba sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 10.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - nezakonito prečkanje meje ob prihodu iz tretje države - nezakonito prečkanje meje med državami članicami
Druga alineja prvega odstavka 59. člena ZMZ se, kot podlaga za izrek ukrepa omejitve gibanja, lahko uporabi le v primeru, ko obstajata dokaz oziroma posredna okoliščina iz navedene alineje, na podlagi katerih se ugotovi, da je prosilec ob prihodu iz tretje države nezakonito prečkal meje države članice, ne pa tudi v primeru ilegalnega prečkanja mej med državami članicami.