določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti – bivališče prič in strank – kraj ogleda
Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah med drugim zato, ker ima tožnik in (velika) večina prič prebivališče na območju Trbovelj; prav tako tu leži kraj škodnega dogodka, ki si ga bo pred izdelavo svojega izvida in mnenja moral ogledati (tudi) izvedenec.
povrnitev škode - objektivna in krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu – poškodba pri padcu z višine - varstvo pri delu – pojem delavca – solidarna odgovornost - kooperantska pogodba – pojem obratovalca - odgovornost izvajalca za škodo delavca podizvajalca – odgovornost podizvajalca – pogodbena izključitev odgovornosti – učinki pogodbene izključitve odgovornosti
Po določbi prvega odstavka 3. člena ZVZD delavec NI le oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pač pa se kot delavec v smislu tega zakona šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca. V konkretnem primeru je bil tožnikov delodajalec v smislu delovnopravnih predpisov podizvajalec, v smislu pravkar citiranih pravil o varstvu pri delu pa izvajalec del.
S pogodbo je družba D. prevzela nekonkretizirano obveznost izvedbe zidarskih, tesarskih, armirnobetonskih, melioracijskih in drugih pomožnih del na gradbišču. Vsebina pogodbe napotuje na sklepanje, da je šlo za atipično pogodbo o delu, pri kateri predmet izpolnitvenega ravnanja ni bila vnaprej dogovorjena izdelava stvari (600. člen ZOR). Atipično zato, ker ne gre za obligacijo rezultata, marveč za obligacijo prizadevanja, kar je bistvena značilnost tistih pogodb o delu, pri katerih je vsebina dolžnikovega izpolnitvenega ravnanja v goli storitvi. Takšno pogodbeno razmerje ima zunanje znake delovnega razmerja. Podobnost z delovnim razmerjem se kaže predvsem v tem, da je nosilec dejavnosti lahko tudi naročnik in ne prevzemnik posla. To pomembno vpliva na presojo o naročnikovi odškodninski odgovornosti.
ZTLR člen 22. ZZZDR člen 51, 51/2, 52/1, 54, 58, 58/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije - premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – poslovni delež v družbi – vlaganja v posebno premoženje zakonca – nova stvar – razpolaganje s skupnim premoženjem – razveljavitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža
Nastanek nove stvari je institut stvarnega prava. Družbe z omejeno odgovornostjo in poslovni deleži v njej pa so urejeni v korporacijskem pravu. Ni mogoča analogna uporaba določb stvarnega prava o nastanku nove stvari v korporacijskem pravu.
pogodba o finančnem leasingu – elementi najemne pogodbe – elementi pogodbe o prodaji na obroke – obstoj predmeta pogodbe – ničnost pogodbe
Ker je ugotovljeno, da avto, ki bi v pogodbi o leasingu navedenim razlikovalnim elementom, ni nikoli obstajal, njegova izročitev tožencu ni bila mogoča in je zato pravilna presoja, da je pogodba o leasingu nična. To velja za primere, ko je podana objektivna in začetna nemožnost izpolnitvenega ravnanja (v konkretnem primeru dajatve-izročitve vozila). Okoliščina, da se je med leasigodajalca in leasingojemalca »vrinil« tretji-dobavitelj, ni odločilna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtni razlogi – nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Dejstva, da tožnik ni bil zadovoljen z izidom postopkov, ki so potekali pri Okrožnem sodišču na Ptuju, ker naj bi se dogajale razne nepravilnosti, po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – uporaba solastne stvari – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe solastne stvari – razlogi za opustitev uporabe solastne stvari – nepremičnina razvezanih zakoncev - nevzdržnost razmer
Predlagateljica pri postaviti vprašanja izhaja iz drugačnega dejanskega stanja, kot sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
Pri urejanju obligacijskih razmerij veljata načeli dispozitivne narave določb OZ in avtonomije pogodbenih strank, z izjemo spoštovanja kogentnih določb. Pravdni stranki sta s posojilno pogodbo z dne 17. 5. 2002 uredili dve že obstoječi posojilni razmerji z namenom, da terjatvi ne bi zastarali. Pogodba ni v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Dogovor v pogodbi, da ta nadomesti predhodni posojilni pogodbi z dne 5. 6. 1997 oz. dne 22. 5. 1998, je jasen in dopusten. Tako je v konkretnem primeru povsem vseeno, ali gre za novacijo, poravnavo ali nek povsem avtonomen dogovor. V vseh treh primerih bi bil temelj toženkine obveznosti pogodba z dne 17. 5. 2002. Toženka je tako dolžna dogovorjeno obveznost izpolniti in je zato tožbeni zahtevek tožnika v vsakem primeru utemeljen.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0016352
ZZK-1 člen 5, 6, 243.
pridobitev lastninske pravice - vložitev predloga za vknjižbo pridobitve lastninske pravice – trenutek pridobitve lastninske pravice – tožba na izpraznitev nepremičnine – odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine - neveljavnost vknjižbe – vložitev izbrisne tožbe – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini sicer res začne učinkovati zoper vsakogar (erga omnes) šele z vknjižbo, vendar je treba upoštevati, da vknjižba učinkuje že od vložitve predloga. Od tega trenutka dalje se namreč tretja oseba ne more več sklicevati na dobro vero oziroma na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Ob takšnem izhodišču bi lahko torej pridobitelj vložil izpraznitveni zahtevek in zahteval plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe svoje stvari najmanj od trenutka, ko je vložil zemljiškoknjižni predlog. Izpraznitveni zahtevek in zahtevek za plačilo odškodnine pa ima pridobitelj pred vknjižbo lastninske pravice pod pogojem, (1) da razpolaga z listinami, sposobnimi za vknjižbo, in (2) da bo vpis na podlagi teh listin tudi materialnopravno veljaven (veljaven temelj za vpis). Za presojo materialnopravne veljavnosti vpisa tožeče stranke ni potrebno, da bi bila vložena izbrisna tožba. Vložitev in zaznamba izbrisne tožbe je relevantna samo zaradi odprave tveganja pred nadaljnjim razpolaganjem s sporno nepremičnino (varstvo zaupanja v pravni promet in dobrovernih tretjih), ne more pa biti relevantna v razmerju med strankama konkretne pravde.
povrnitev škode – odgovornost za prometno nesrečo – drugačna odločitev sodišča druge stopnje na podlagi istih dejstev – obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje – indično sklepanje
Ne drži revizijski očitek o neobrazloženosti izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje. Sodišče druge stopnje je po presoji revizijskega sodišča prepričljivo obrazložilo, zakaj na podlagi obeh izvedenskih mnenj in izpovedbe prič, (nasprotno od sodišča prve stopnje) šteje, da je za škodni dogodek odgovoren tožnik in in voznik tovornega vozila.
povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino – kondikcija - zastaranje kondikcijskega zahtevka – začetek teka zastaranja po SPZ – retroaktivna uporaba zakona - SPZ
Kriterij, od katerega je odvisna časovna veljavnost določbe tretjega odstavka 48. člena SPZ, je čas vložitve tožbe: v postopkih, začetih po uveljavitvi SPZ, je treba uporabiti SPZ, v postopkih, ki so se pričeli pred njegovo uveljavitvijo, pa prejšnje predpise, razen, če SPZ določa drugače (268. člen).
prodaja kmetijskih zemljišč - predkupna pravica - sprejem ponudbe - osebe, ki niso predkupni upravičencu - pravno mnenje
V razmerju do oseb, ki so prav tako podale izjave o sprejemu ponudbe, vendar niso predkupni upravičenci, pa ponudba iz 20. člena ZKZ nima pravnih učinkov ponudbe iz prvega odstavka 22. člena OZ. Pri teh osebah gre namreč za povsem nedoločen krog oseb, ponudbo, naslovljeno na nedoločeno število oseb, pa OZ v tretjem odstavku 22. člena opredeljuje le kot vabilo k dajanju ponudb (tretji odstavek 22. člena OZ). Namen zakonske ureditve o prodaji kmetijskih zemljišč ne narekuje drugačne razlage. To pa pomeni, da v primeru, ko nihče izmed predkupnih upravičencev ponudbe ne sprejme pravočasno, prodajalec lahko sklene pogodbo z enim izmed ostalih sprejemnikov ponudbe, sme pa sklenitev pogodbe tudi odkloniti.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016320
ZLPP člen 4, 17, 17/2. ZLNDL člen 3. ZPP člen 2.
lastninjenje – nepremičnine v družbeni lastnini – pravica uporabe – infrastruktura – cesta – otvoritvena bilanca – lastninjenje podjetja – skrito premoženje – naknadno lastninjenje – priposestvovanje – priposestvovanje nepremičnin, na katerih se lastninska pravica pridobi na podlagi zakona – priposestvovanje nepremičnin, ki so predmet lastninjenja – dobra vera
Reševanje problematike lastninjenja zemljišč z institutom priposestvovanja bi pomenilo obid predpisov o lastninjenju zemljišč. Priposestvovanje je namenjeno odpravi pomanjkljivosti, ki nastanejo pri pravnoposlovnih prenosih lastninske pravice na nepremičninah, medtem ko bi v primerih, kot je obravnavani, s priposestvovanjem odpravili napako, da v postopku lastninskega preoblikovanja sporna zemljišča niso bila vključena v otvoritveno bilanco.
Krajevna pristojnost sodišča za odločitev o predlogu za izvršbo je odvisna od sredstva oziroma predmeta izvršbe. V primeru, ko je med predlaganimi izvršilnimi sredstvi izvršba na nepremičnine, je po določbi tretjega odstavka 35. člena ZIZ izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. To je po določbi prvega odstavka 166. člena ZIZ sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
dovoljenost pritožbe – navadno sosporništvo – enotno sosporništvo
Sodišče druge stopnje je pravilno odločilo, da so toženci v razmerju do tožnika navadni sosporniki, saj je glede na opisano podlago tožbenih zahtevkov za vsakega sospornika mogoče izdati različno sodbo. To pa pomeni, da sme vsak sospornik s pritožbo izpodbijati sodbo samo v delu, ki se nanaša nanj. Tako je pravilen sklep, da revident nima pravice do pritožbe zoper delno sodbo, s katero je odločeno o obstoju terjatve tožnika zoper toženo družbo v stečaju na podlagi sklenjene podjemne pogodbe o upravljanju s tožnikovimi vrednostnimi papirji.
Dopuščena revizija, ki ji ni priložen predlog za dopustitev revizije, je nepopolna. Naknadno, po izteku roka za vložitev revizije, predložen predlog za dopustitev revizije se ne sme upoštevati.