gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - obrazloženost odločbe
Skladno s 1. točko prvega odstavka 66. člena ZGO-1 mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti tudi, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom.
Po presoji sodišča pritožbeni organ ni konkretizirano odgovoril na tožnikove pritožbene ugovore, ki jih tožnik ponavlja in dodatno pojasnjuje v tožbi. Ni namreč pojasnil, ali je bilo pri načrtovanju kanalizacijskega omrežja ugotovljeno in tudi upoštevano, da v IC L. med ostalimi obratujejo tudi naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega s predelovanjem pretežno tekočih nevarnih odpadkov, pa tudi tlačno livarstvo aluminija ter da v IC L. nastajajo pretežno tehnološke odpadne vode. Prav tako ni določno odgovoril, ali je bilo pri načrtovanju obnove in nadgradnje kanalizacijskega območja preverjena njegova zmogljivost in če so bili v primeru premajhne zmogljivosti načrtovane ustrezne rešitve, da bi se preprečil vdor vode iz kanalizacijskega omrežja. Zgolj mnenje organa, da se bo to ugotavljalo v drugi fazi gradnje, ki obsega nadaljevanje tlačnega voda do priključitve na Ješetovi ulici, vključno s štirimi revizijskimi jaški, po presoji sodišča ne zadosti zahtevi po obrazloženosti odločbe.
ZMZ-1 člen 24, 24-3, 28, 28-2, 32, 32-1, 49, 49/1, 49/1-5,. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz nobenega podatka v spisu ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
Če tožnik pri policiji niti ni iskal pomoči, čeravno je trdil, da je koruptivna (vendar pa ni povedal, da bi s policijo predhodno imel takšno izkušnjo), potem ne more zatrjevati, da mu ni zmožna ali mu ni hotela nuditi zaščite.
Drži, da se dejanja resne škode lahko izvajajo tudi preko kršitev 3. člena EKČP, vendar pa mora iti za dejanja, ki niso zgolj posledica splošnih pomanjkljivosti javnega podpornega sistema izvorne države. Tožnik je sicer pojasnil, da v Pakistanu ni državnega podpornega sistema za siromašne, vendar dejstvo, da država tožniku ne bi pomagala, četudi bi družina umirala od lakote, velja ne le za tožnikovo družino, temveč enako za vse prebivalce Pakistana; ne gre le za namerno odtegnitev državne pomoči tožniku, pač pa za splošno značilnost ureditve družbeno-ekonomskega oziroma javnega sistema v Pakistanu.
Določba 3. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) oziroma 4. člena Listine EU, ki ustreza določbi druge alineje 28. člena ZMZ-1, bi lahko prišla v poštev, če bi zatrjevano ponižujoče ravnanje v primeru vrnitve tožnika v izvorno državo doseglo minimalno raven resnosti kršitve človekovega dostojanstva, pri čemer je to relativno in odvisno od okoliščin primera, kot so trajanje takšnega ponižujočega ravnanja, učinki ravnanja na fizično in psihično integriteto osebe, pa tudi od spola, starosti, zdravstvenega stanja.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nadzorstvena pritožba - upravni spor
Ker v obravnavani zadevi predstavlja izpodbijani akt sklep o zavrženju nadzorstvene pritožbe iz drugega odstavka 6. člena ZVPSBNO, glede katerega je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da je tak sklep dokončen, saj pritožba skladno z drugim odstavkom 6. člena ZVPSBNO ni dopustna, gre pa za akt, ki posega v pritožnikov pravni položaj, saj stranka zoper njega ne more vložiti rokovnega predloga in je zato dopustno sodno varstvo v upravnem sporu po 5. členu ZUS-1, je sodišče v postopku o tožbi odločalo po vsebini.
Izpodbijana odločba zgolj povzema zakonsko besedilo 5. alineje drugega odstavka 5. člena ZVPSBNO in na podlagi neizpolnjevanja tega pogoja izpelje procesno odločitev o zavrženju nadzorstvene pritožbe, ob tem pa obrazloži, da nadzorstvena pritožba v že zaključenih postopkih ni mogoča. Tožena stranka je tako svojo procesno odločitev utemeljevala z razlogi, ki kažejo na vsebinsko reševanje zadeve. Razlogi v sklepu so zato sami s seboj v nasprotju, v posledici česar se odločbe ne da preizkusiti.
ZDIJZ člen 4, 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-3, 6/3, 6/3-1. ZGD-1 člen 39. ZSPDSLS člen 3, 3/1, 3/1-1, 3/1-2, 3/1-5, 8, 9.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev - ravnanje s stvarnim premoženjem - najemna pogodba - načelo javnosti
Pojem porabe javnih sredstev je treba razlagati ob upoštevanju namena ZDIJZ, ki je v zagotovitvi javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanju uresničevanja pravic fizičnih in pravnih oseb, da si pridobijo informacije javnega značaja. V tem smislu gre torej za vsako ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti (nepremičnin in premičnin), kamor sodi njegovo upravljanje, torej skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno.
V zvezi s pojmom "poraba javnih sredstev" ni mogoče šteti le položaja, ko bi organ lokalne skupnosti zgolj trošil5 javna sredstva, ampak tudi položaj, v katerem izroči svojo nepremičnino drugi pogodbeni stranki v najem ali upravljanje.
Informacije javnega značaja so lahko v obravnavani zadevi ob upoštevanju 4. člena ZDIJZ vse informacije, ki so kakorkoli povezane z upravljanjem in dajanjem v najem navedene nepremičnine. Neločljiva medsebojna povezanost določb zahtevanih pogodb pa po naravi stvari, ob pravilnem upoštevanju varstva osebnih podatkov, po presoji sodišča narekuje razkritje njihove celotne vsebine. Le na ta način je namreč zadoščeno načeloma javnosti in preglednosti pri ravnanju s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - dokazovanje - zasliševanje prič
Čim tožnik ne dokaže, da je prejel kupnino v zatrjevani višini, tudi ni dokazana trditev, da je tožnik ob začetku davčnega inšpekcijskega nadzora razpolagal z zneskom 200 000,00 EUR in torej z zneskom, ki se približuje znesku celotne zatrjevane kupnine (580 000,00 DEM).
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nasilje v družini - specialna ureditev - ocena subjektivne ogroženosti - nepravilna uporaba materialnega zakona
Ker tožena stranka ni ugotavljala, ali je tožnica upravičena do brezplačne pravne pomoči po 26. in 27. členu ZPND, je nepravilno uporabila materialno pravo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Iz določbe drugega odstavka točke (3) 35. člena OPPN Šared jasno izhaja, da so v območju nove zazidave dopustna odstopanja od v OPPN Šared določenih mej novih gradbenih parcel le pod tam navedenimi pogoji, in sicer kadar se meja prilagaja obstoječi parcelaciji, izrazitim mejam ali robovom na terenu ali racionalnejši razporeditvi nove zazidave ali razširitvi javnih površin, ob tem da povečave gradbenih parcel na račun javnih površin niso dopustne. Da bi bili ti pogoji v obravnavani zadevi izpolnjeni, upravna organa obeh stopenj v obrazložitvi izpodbijane in pritožbene odločbe nista ugotavljala, kljub takšnemu izrecnemu ugovoru tožnikov ves čas postopka.
Zamudne obresti kot pripadajoče dajatve delijo usodo glavnice, kar za obravnavani primer pomeni, da niso bile odpuščene s sklepom o odpustu obveznosti in jih je davčni organ utemeljeno naložil v plačilo tožniku.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-b.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - identiteta - dvom - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nevarnost pobega
Tožena stranka bi glede na specifične okoliščine posameznega primera v skladu s prosto presojo dokazov (10. člen ZUP) morala utemeljiti, zakaj šteje, da obstoji očiten dvom v prosilčevo istovetnost. Tega pa ni storila, ampak je na podlagi ugotovitve, da tožnik nima osebne izkaznice, le posplošeno sklepala, da je želel namerno prikriti svojo pravo identiteto. Razlogi izpodbijanega sklepa so v tem delu tako bistveno pomanjkljivi, da se ga ne da preizkusiti.
Tožnik je, potem ko je v Sloveniji vložil prošnjo za mednarodno zaščito in bil nastanjen v azilnem domu, Slovenijo zapustil, ne da bi počakal na zaključek postopka. Tako je tudi po presoji sodišča mogoče utemeljeno sklepati, da bo tožnik pobegnil.
brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje - izredna pravna sredstva - pravniški državni izpit (PDI) - pravica do sodnega varstva
Po 5. alineji 8. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da se ne dodeli za nobeno obliko brezplačne pravne pomoči (torej tudi ne za pravno svetovanje) in nobeno fazo upravnega spora (torej tudi ne za postopek s pravnimi sredstvi).
ZDavP-2 člen 2, 2/2. ZPSV člen 1. ZUP člen 144, 237, 237/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - davčna obveznost - načelo kontradiktornosti - nova dejstva - pravica do izjave
Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno po uradnih podatkih, ki jih ima organ, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom ZUP, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati, oz. ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je navajala stranka, izjavi.
Sodišče ugotavlja, da je treba ločiti davčne obveznosti od prispevkov, ki jih je posameznik dolžan plačevati zaradi posameznih vrst obveznih socialnih zavarovanj. Zato obveznosti iz naslova prispevkov za zdravstveno varstvo ni mogoče šteti med davčne obveznosti.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izvedba glavne obravnave
Od prosilca, ker je to praviloma prava neuka stranka, ki za sam postopek brezplačne pravne pomoči ne more pridobiti te pomoči, ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljil razloge za uspeh s pravnim sredstvom (ali tožbo); ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj določno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh.
dovoljenje za stalno bivanje - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - postopek za izbris iz registra stalnega prebivalstva
Za odločitev v tej zadevi so pomembna dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na zaposlitev tožnikovega očeta in njeno prenehanje. S tem povezane dejanske ugotovitve pa tudi po presoji sodišča ne omogočajo zaključka, da je izguba zaposlitve posledica protipravnega ravnanja organov tožene stranke, ki so tožnikovega očeta izbrisali iz registra prebivalstva in ga vpisali v evidenco tujcev.
prispevki za socialno varnost - zahteva za vračilo preveč plačanega davka - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - normirani stroški - dejanski stroški - davčni obračun - popravek obračuna davčnega odtegljaja - upravičeni predlagatelj - plačnik davka
Po prvem odstavku 97. člena ZDavP-2 davčni organ vrne preveč plačani znesek, če je z odločbo ali v zvezi s predloženim davčnim obračunom ugotovljeno preplačilo davka, drugi odstavek pa ureja primere, ko je na podlagi popravka davčnega obračuna ugotovljena razlika med davčno obveznostjo po prvotnem obračunu in obveznostjo po popravku obračuna. Po stališču sodne prakse in pravne teorije3 analogija v davčnem pravu ni prepovedana, ko je to v korist davčnim zavezancem. Glede na navedeno sodišče ne vidi ovire, da 97. člen ZDavP-2 ne bi bil uporabljiv tudi v primeru, kot je obravnavani, ko davčni zavezanec uveljavlja davčno olajšavo (upoštevanje normiranih in dejanskih stroškov pri izračunu davčne osnove) in posledično znižanje davčne osnove ter iz tega naslova zahteva vračilo preveč plačanih prispevkov, ki jih je zanj plačal izplačevalec dohodka, in sicer na podlagi obračuna davčnega odtegljaja. Namen določbe je namreč v tem, da se zavezancu, ki je plačal nekaj, česar mu zakon o obdavčenju ne nalaga, omogoči vračilo tega zneska.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dohodkovni cenzus - brezplačna pravna pomoč žrtvam nasilja v družini - lex specialis - napačna uporaba materialnega prava
Toženka je bila že ob vložitvi prošnje za dodelitev BPP za ugotovitev skupnega premoženja in deleža na njem seznanjena, da je tožničin naslov za vročanje .... Tožnica je prošnji za dodelitev BPP tudi priložila potrdilo ... z dne 24. 7. 2020, iz katerega izhaja, da tožnica biva v Zatočišču ... . Prav tako je toženka že pred vložitvijo te prošnje prošnji tožnice za dodelitev BPP ugodila in dodelila BPP za postopek mediacije v nepravdnem postopku za razvezo zakonske zveze, v postopku za ugotovitev obsega skupnega premoženja in za razdelitev skupnega premoženja, pri čemer se je sklicevala na 26. člen ZPND. Zato ni videti nobenega razumnega razloga, zakaj se določila ZPND niso uporabila v primeru izpodbijane odločbe, kjer gre za isti predmet postopka, le da je postopek zoper tožnico sprožil nasprotni udeleženec.
prisilna izterjava davčnega dolga - izvršilni naslov - dopustni ugovori
V obravnavanem primeru gre za izvršljiv obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače, to pomeni, da davčni organ in posledično tudi sodišče, v tem postopku ne sme presojati in posegati v vsebino izvršilnega naslova niti preverjati postopka do njegove izdaje.
Ker je torej tožnik potrdilo A1, na podlagi katerega je bila določena uporaba slovenske socialne zakonodaje, že pridobil za isto osebo in za obdobje od 30. 3. 2020 do 26. 4. 2020, sodišče ugotavlja, da si svojega pravnega položaja s predmetno izpodbojno tožbo ne more izboljšati, s čimer tožnikov pravni interes za vodenje postopka ni podan.
ZDavP-2 člen 5, 74, 74/3, 74/4, 76. ZDDPO-2 člen 12, 29.
davek od dohodka pravnih oseb - posojilna pogodba - verodostojna listina - navidezni posel - dokazno breme - izvedba dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena - subjektivni element - objektivni element - kršitev pravil postopka
Prvostopenjski organ tožniku očita zlorabo predpisov, kot jo opredeljuje četrti odstavek 74. člena ZDavP-2. Po drugi strani pa hkrati tudi ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za navidezne (simulirane) posle, kot jih določa tretji odstavek 74. člena ZDavP-2. Tožniku očita, da so posojilne pogodbe, ki jih je sklenil s tujima družbama navidezne oz. simulirane in da dejansko posojil od tujih družb ni prejel. Posledično meni, da so navidezne tudi obračunane obresti iz naslova teh posojil in jih zato ni priznal kot davčno priznane odhodke v obračunu DDPO za leto 2016. Po povedanem pa ni jasno, na kateri pravni podlagi je davčni organ sprejel izpodbijano odločbo, saj posel ne more biti hkrati navidezen (tretji odstavek 74. člena ZDavP-2) in del davčne zlorabe predpisov (četrti odstavek 74. člena ZDavP-2), saj si učinka medsebojno nasprotujeta.
ZDDPO-2 člen 74, 74-7. ZDavP-2 člen 74, 74/4, 95. ZDoh-2 člen 90, 90/4, 90/4-1, 91, 105, 105/3, 105/3-11.
davek od dohodka iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - prikrito izplačilo dobička - izogibanje davčnim obveznostim - zloraba predpisov - povezane osebe - usklajeno delovanje - objektivni in subjektivni element - obrestna mera
Ne more biti ekonomsko upravičen motiv tožnika pomoč sinu in snahi večinskega družbenika tožnika za nakup stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja, kot to izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja. Z zmanjšanim obsegom naložbenih nepremičnin (zaradi podaje nepremičnine) je tožnik odtujil premoženje (nepremičnino), ki bi sicer lahko bilo vir za ustvarjanje prihodka iz naslova tožnikove dejavnosti. Tožnik je organiziran kot družinska gospodarska družba v družinski lasti in sicer v lasti očeta, matere, sina in hčere. Pretežni lastnik tožnika z odločujočim vplivom je oče, ki je s cesijo (darilo) odstopil (podaril) pretežni del kupnine od prodaje dela poslovnega deleža tožniku svojemu sinu in snahi. S prodajo nepremičnine družbeniku in njegovi zakonski partnerki ter s plačilom kupnine za nakup nepremičnine s cesijo pretežnega dela kupnine od prodaje dela poslovnega deleža tožniku sta tožnik in A.A. omogočila prikrito izplačilo dobička oz. pridobitev napremičnine fizičnim osebam.
Z novelo ZDoh-2V je bila v 90. členu ZDoh-2 dodana nova 6. točka, na podlagi katere se dohodek, ki ga delničar oz. družbenik doseže v obliki izplačane vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic ali deležev družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice prek borze, obdavči kot dividenda v celotnem izplačanem znesku. Namen zakonodajalca je v tem, da prepreči v praksi ugotovljene zlorabe predpisov in zagotovi obdavčitev tovrstnega dohodka po njegovi ekonomski vsebini. Po predlogu navedenega zakona se lahko taka transakcija, kadar je pridobivanje lastnih poslovnih deležev oziroma deležev družbe opravljeno iz utemeljenih poslovnih razlogov in ne z namenom pridobitve ugodnejše davčne obravnave dohodka družbenika, obravnava kot dobiček iz kapitala, če je davčni zavezanec pri davčnem organu preden je družba pridobila lastne delnice oziroma deleže vložil zahtevek za tovrstno obravnavo in je davčni organ ob upoštevanju vseh ustreznih dejstev in okoliščin transakcije takemu zahtevku ugodil.
sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - ugotovitvena tožba - pravni interes v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožena stranka je med upravnim sporom izdala in tožniku vročila novo odločbo, s katero je bila odločba, ki jo tožnik izpodbija s tožbo v tem upravnem sporu, odpravljena. Ker tožnik tožbe ni umaknil po prejemu odločbe niti po prejemu poziva sodišča in tudi ne razširil na novi upravni akt, temveč vztraja pri tožbi zoper izpodbijano odločbo, ki je bila že v upravnem postopku odpravljena, s čimer je doseženo tisto, kar si je tožnik prizadeval doseči s tožbo, tožnik ne izkazuje (več) pravnega interesa za ta upravni spor.