dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - postopek za izbris iz registra stalnega prebivalstva
Za odločitev v tej zadevi so pomembna dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na tožnikovo zaposlitev in njeno prenehanje. S tem povezane dejanske ugotovitve pa tudi po presoji sodišča ne omogočajo zaključka, da je izguba zaposlitve posledica protipravnega ravnanja organov tožene stranke, ki so tožnika izbrisali iz registra prebivalstva in ga vpisali v evidenco tujcev.
ZMZ-1 člen 26, 28, 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52-1, 52-2.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - diskriminacija - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Iz navedb tožnika ne izhaja, da naj bi zatrjevana diskriminatorna dejanja imela zadostno intenzivnost, s katero bi tožniku onemogočila uresničevanje človekovih pravic, da bi to predstavljalo hudo kršitev človekovih pravic v smislu prvega odstavka 26. člena ZMZ-1 oz. 28. člena ZMZ-1. Ni vsako diskriminatorno dejanje tudi diskriminacija v smislu preganjanja ali resne škode.
Ni izkazano dejansko stanje, ki bi se vsaj približalo standardom preganjanja iz 26. člena ZMZ-1 (oziroma resni škodi iz 28. člena ZMZ-1).
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nasilje v družini - specialna ureditev - ocena subjektivne ogroženosti - nepravilna uporaba materialnega zakona
Ker tožena stranka ni ugotavljala, ali je tožnica upravičena do brezplačne pravne pomoči po 26. in 27. členu ZPND, je nepravilno uporabila materialno pravo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Iz prošnje tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči izhaja, da slednji želi pridobiti brezplačno pravno pomoč v zvezi z vložitvijo izrednega pravnega sredstva v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Ker v skladu z zakonskim določilom to ni mogoče, je odločitev organa, ki je zavrnil tožnikovo prošnjo, pravilna.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nadzorstvena pritožba - upravni spor
Ker v obravnavani zadevi predstavlja izpodbijani akt sklep o zavrženju nadzorstvene pritožbe iz drugega odstavka 6. člena ZVPSBNO, glede katerega je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da je tak sklep dokončen, saj pritožba skladno z drugim odstavkom 6. člena ZVPSBNO ni dopustna, gre pa za akt, ki posega v pritožnikov pravni položaj, saj stranka zoper njega ne more vložiti rokovnega predloga in je zato dopustno sodno varstvo v upravnem sporu po 5. členu ZUS-1, je sodišče v postopku o tožbi odločalo po vsebini.
Izpodbijana odločba zgolj povzema zakonsko besedilo 5. alineje drugega odstavka 5. člena ZVPSBNO in na podlagi neizpolnjevanja tega pogoja izpelje procesno odločitev o zavrženju nadzorstvene pritožbe, ob tem pa obrazloži, da nadzorstvena pritožba v že zaključenih postopkih ni mogoča. Tožena stranka je tako svojo procesno odločitev utemeljevala z razlogi, ki kažejo na vsebinsko reševanje zadeve. Razlogi v sklepu so zato sami s seboj v nasprotju, v posledici česar se odločbe ne da preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - očitno nerazumna zadeva
Pri nujni brezplačni pravni pomoči gre za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje, zaradi katere bi prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. V predmetnem postopku niso bili izpolnjeni pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči (vendar iz drugačnih razlogov kot jih je v obrazložitvi odločbe navedla tožena stranka), saj prosilec takšne nujnosti ni izkazal, še posebej ob upoštevanju dejstva, da v predmetni zadevi glavna obravnava še ni bila razpisana, česar tožnik niti ni zatrjeval. Tožnik je želel oprostitev plačila stroškov za prevoz, ker je pričakoval, da bo razpisana obravnava, kar pa ni pogoj, ki bi dopuščal dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči.
Organ za brezplačno pravno pomoč ni pristojen za vsebinsko presojo zadeve, ki se šele obravnava pred sodiščem, temveč lahko presoja nerazumnost podane vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči zgolj glede njene očitnosti, torej takšne kot je razvidna že na prvi pogled.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - obrazloženost odločbe
Skladno s 1. točko prvega odstavka 66. člena ZGO-1 mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti tudi, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom.
Po presoji sodišča pritožbeni organ ni konkretizirano odgovoril na tožnikove pritožbene ugovore, ki jih tožnik ponavlja in dodatno pojasnjuje v tožbi. Ni namreč pojasnil, ali je bilo pri načrtovanju kanalizacijskega omrežja ugotovljeno in tudi upoštevano, da v IC L. med ostalimi obratujejo tudi naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega s predelovanjem pretežno tekočih nevarnih odpadkov, pa tudi tlačno livarstvo aluminija ter da v IC L. nastajajo pretežno tehnološke odpadne vode. Prav tako ni določno odgovoril, ali je bilo pri načrtovanju obnove in nadgradnje kanalizacijskega območja preverjena njegova zmogljivost in če so bili v primeru premajhne zmogljivosti načrtovane ustrezne rešitve, da bi se preprečil vdor vode iz kanalizacijskega omrežja. Zgolj mnenje organa, da se bo to ugotavljalo v drugi fazi gradnje, ki obsega nadaljevanje tlačnega voda do priključitve na Ješetovi ulici, vključno s štirimi revizijskimi jaški, po presoji sodišča ne zadosti zahtevi po obrazloženosti odločbe.
Zamudne obresti kot pripadajoče dajatve delijo usodo glavnice, kar za obravnavani primer pomeni, da niso bile odpuščene s sklepom o odpustu obveznosti in jih je davčni organ utemeljeno naložil v plačilo tožniku.
brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje - izredna pravna sredstva - pravniški državni izpit (PDI) - pravica do sodnega varstva
Po 5. alineji 8. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da se ne dodeli za nobeno obliko brezplačne pravne pomoči (torej tudi ne za pravno svetovanje) in nobeno fazo upravnega spora (torej tudi ne za postopek s pravnimi sredstvi).
ZDIJZ člen 4, 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-3, 6/3, 6/3-1. ZGD-1 člen 39. ZSPDSLS člen 3, 3/1, 3/1-1, 3/1-2, 3/1-5, 8, 9.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev - ravnanje s stvarnim premoženjem - najemna pogodba - načelo javnosti
Pojem porabe javnih sredstev je treba razlagati ob upoštevanju namena ZDIJZ, ki je v zagotovitvi javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanju uresničevanja pravic fizičnih in pravnih oseb, da si pridobijo informacije javnega značaja. V tem smislu gre torej za vsako ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti (nepremičnin in premičnin), kamor sodi njegovo upravljanje, torej skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno.
V zvezi s pojmom "poraba javnih sredstev" ni mogoče šteti le položaja, ko bi organ lokalne skupnosti zgolj trošil5 javna sredstva, ampak tudi položaj, v katerem izroči svojo nepremičnino drugi pogodbeni stranki v najem ali upravljanje.
Informacije javnega značaja so lahko v obravnavani zadevi ob upoštevanju 4. člena ZDIJZ vse informacije, ki so kakorkoli povezane z upravljanjem in dajanjem v najem navedene nepremičnine. Neločljiva medsebojna povezanost določb zahtevanih pogodb pa po naravi stvari, ob pravilnem upoštevanju varstva osebnih podatkov, po presoji sodišča narekuje razkritje njihove celotne vsebine. Le na ta način je namreč zadoščeno načeloma javnosti in preglednosti pri ravnanju s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po 5. alineji 8. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da se ne dodeli za nobeno obliko brezplačne pravne pomoči (torej tudi ne za pravno svetovanje) in nobeno fazo upravnega spora (torej tudi ne za postopek s pravnimi sredstvi).
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - dokazovanje - zasliševanje prič
Čim tožnik ne dokaže, da je prejel kupnino v zatrjevani višini, tudi ni dokazana trditev, da je tožnik ob začetku davčnega inšpekcijskega nadzora razpolagal z zneskom 200 000,00 EUR in torej z zneskom, ki se približuje znesku celotne zatrjevane kupnine (580 000,00 DEM).
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Iz določbe drugega odstavka točke (3) 35. člena OPPN Šared jasno izhaja, da so v območju nove zazidave dopustna odstopanja od v OPPN Šared določenih mej novih gradbenih parcel le pod tam navedenimi pogoji, in sicer kadar se meja prilagaja obstoječi parcelaciji, izrazitim mejam ali robovom na terenu ali racionalnejši razporeditvi nove zazidave ali razširitvi javnih površin, ob tem da povečave gradbenih parcel na račun javnih površin niso dopustne. Da bi bili ti pogoji v obravnavani zadevi izpolnjeni, upravna organa obeh stopenj v obrazložitvi izpodbijane in pritožbene odločbe nista ugotavljala, kljub takšnemu izrecnemu ugovoru tožnikov ves čas postopka.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnik je dne 1. 10. 2020 samovoljno zapustil Azilni dom in se do 6. 10. 2020 vanj ni več vrnil. To po mnenju sodišča pomeni, da tožnik očitno nima več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora več ne izkazuje.
dovoljenje za stalno bivanje - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - postopek za izbris iz registra stalnega prebivalstva
Za odločitev v tej zadevi so pomembna dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na zaposlitev tožnikovega očeta in njeno prenehanje. S tem povezane dejanske ugotovitve pa tudi po presoji sodišča ne omogočajo zaključka, da je izguba zaposlitve posledica protipravnega ravnanja organov tožene stranke, ki so tožnikovega očeta izbrisali iz registra prebivalstva in ga vpisali v evidenco tujcev.
Tožnica je izpodbijala odločbo Ministrstva za zdravje, s katero ji je z namenom izvajanja ukrepov za preprečitev oziroma zamejitev prenosa okužbe z novim koronavirusom SARS-CoV-2 (COVID-19) med prebivalstvom odredila karanteno od 9. 9. 2020 do 22. 9. 2020, kar pomeni, da tožnica v primeru, če bi sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, svojega položaja po izteku določenega obdobja karantene (po 22. 9. 2020) glede na uveljavljani tožbeni zahtevek ne bi mogla izboljšati.
Ker tožnica tožbenega zahtevka po vložitvi tožbe ni spremenila ali dopolnila, torej ni zahtevala ugotovitve nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta (ugotovitvena tožba), sodišče pa v tožbi postavljene zahteve na odpravo akta (izpodbojna tožba) ni bilo dolžno obravnavati kot ugotovitvene tožbe, je sodišče tožbo zavrglo.
Ker je torej tožnik potrdilo A1, na podlagi katerega je bila določena uporaba slovenske socialne zakonodaje, že pridobil za isto osebo in za obdobje od 30. 3. 2020 do 26. 4. 2020, sodišče ugotavlja, da si svojega pravnega položaja s predmetno izpodbojno tožbo ne more izboljšati, s čimer tožnikov pravni interes za vodenje postopka ni podan.
predhodni preizkus tožbe - izpodbojna tožba - ugotovitvena tožba - smrt tožnika - smrt tožnika med trajanjem postopka - pravni interes
Tožnika v predmetnem upravnem sporu, glede na predmet izpodbijanja, ki se po vsebini nanaša na skrbništvo nad drugotožnikom (razrešitev skrbnice za posebni primer in postavitev upravnega organa kot skrbnika drugotožnika), s tem, ko je drugotožnik po vložitvi tožbe umrl, ne izkazujeta več pravnega interesa za izpodbojno tožbo, ker izpodbijana odločba za tožnika oziroma prvotožnico in dediče drugotožnika zaradi smrti drugotožnika ne more imeti več nikakršnih pravnih učinkov. Ob navedenem dejanskem stanju bi lahko bil kvečjemu podan pravni interes za ugotovitveno tožbo, za katero pa ni bil podan niti ustrezen tožbeni zahtevek niti ni bil posledično utemeljen in izkazan pravni interes za njeno vložitev. Sodišče v zvezi s tem tožnika ni dolžno pozivati.
zaščitena kmetija - pogoji za zaščiteno kmetijo - prodaja nepremičnine v izvršbi na javni dražbi
Šele sklep o izročitvi nepremičnine kupcu predstavlja odločbo, na podlagi katere kupec v izvršilnem postopku originarno pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, ne pa že sklep o domiku. Če takšen sklep ni bil izdan, lahko kmetija še vedno izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo.
prisilna izterjava davčnega dolga - izvršilni naslov - dopustni ugovori
V obravnavanem primeru gre za izvršljiv obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače, to pomeni, da davčni organ in posledično tudi sodišče, v tem postopku ne sme presojati in posegati v vsebino izvršilnega naslova niti preverjati postopka do njegove izdaje.