trpinčenje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda - tožbeni zahtevek - višina denarne odškodnine - enotna odškodnina
Pri odmeri odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu se oškodovancu praviloma dosodi enotna odškodnina za vse nepremoženjske posledice, ki izvirajo iz tega naslova.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - solidarnostna pomoč - višina pomoči - član sindikata
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna razlaga določb prvega in drugega odstavka 6. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, upoštevaje določbo 224. člena ZDR-1, glede pravice do solidarnostne pomoči, po kateri tudi delavcu, ki ni član reprezentativnega sindikata, ki je podpisnik tega aneksa, pripada za 20% višja solidarnostna pomoč in po kateri se upravičenost do solidarnostne pomoči za takega delavca presoja glede na to, ali njegova osnovna plača ne presega oziroma ne bi presegala 130 % minimalne plače.
ZUP člen 7, 8, 201. ZPP člen 3, 214, 243, 254, 285. ZDSS-1 člen 58, 61. ZPIZ-2 člen 63.
ugotavljanje invalidnosti - učitelj - priznanje dejstev - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - sodni izvedenec - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju
Tožena stranka v socialnem sporu, ki se nanaša na priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ne more prosto razpolagati z zahtevkom (3. člen ZPP), saj je pri tem omejena z varovanjem pravic ne samo neposrednih udeležencev v upravnem oziroma sodnem postopku, temveč preko instituta javne koristi tudi z varovanjem pravic tretjih, ki se v postopku morda sploh ne znajdejo (so pa smiselno varovani v skladu z načelom zakonitosti). Prav tako v socialnem sporu ne more priznavati spornih dejstev, če ta pomenijo nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom. Tožena stranka je v obravnavni zadevi naredila prav to, saj je s priznavanjem spornih dejstev nedovoljeno razpolagala z zahtevkom, ne da bi pri tem primerno upoštevala koristi tretjih. To velja tako za korist delodajalca v ožjem smislu, kot tudi glede koristi učencev.
Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP). Pomanjkanje znanja glede na pravila stroke in znanosti s strani sodišča, ki zahteva postavitev ustreznega izvedenca, je odvisno predvsem od predmeta ugotavljanja specifičnega spornega dejstva. Izvedensko mnenje mora biti ne glede na zahtevnost strokovnih in znanstvenih dilem, o katerih sodnik nima (dovolj) znanja s področja pravil stroke oziroma znanosti, podvrženo sodni presoji o popolnosti uporabljene metode in posledičnih končnih ugotovitev. Izvedensko mnenje mora ne glede na svojo morebitno kompleksnost prepričati v razumljivem jeziku. Tožnica v obravnavani zadevi utemeljeno opozarja, da so zaključki izvedenskega mnenja glede na okoliščine nepopolni, nelogični, izvedenec pa nelogičnosti ni prepričljivo razjasnil niti v pisnem mnenju niti pri ustnem zaslišanju.
Obdolženci naj bi vplivali na spolno obnašanje prostitutk, ki naj ne bi bilo prostovoljno in naj ne bi izviralo iz njihove avtonomne odločitve. Z nudenjem in opravljanjem spolnih storitev naj bi se okoristili in na tak način sodelovali pri izkoriščanju prostitucije. V tem pa je bistvo očitka, kajti ne glede na spolno samoodločbo osebe, druga oseba od tega ne sme dobiti plačila, druge premoženjske koristi oziroma po dogovoru ali obljubi računati nanjo. Osebe se torej ne sme spravljati v spolni stik z drugo osebo (in tako vplivati na njeno spolno obnašanje), če se od tega pričakuje oziroma dejansko pridobi korist.
Zunajobravnavni senat, ko odloča o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora ni dolžan kontradiktorno presojati dokazov in se opredeljevati glede njihove verodostojnosti, ampak mora argumentirano zavzeti stališče glede relevantnih navedb pritožbe.
Protipravna premoženjska korist ne predstavlja zakonskega znaka očitanega kaznivega dejanja zlorabe prostitucije.
zahteva za varstvo zakonitosti - pripor - dovoljenost - pravočasnost - varnost ljudi
O pritožbi zagovornikov je odločil zunajobravnavni senat dne 1. 2. 2019, medtem ko je o laični pritožbi obdolženega D. Š. odločil dne 12. 2. 2019. Še preden je zunajobravnavni senat odločil o obdolženčevi pritožbi, je zagovornik v osemdnevnem roku dne 7. 2. 2019 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, medtem ko zoper sklep zunajobravnavnega senata z dne 12. 2. 2019 zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena. Z zavrženjem zahteve zaradi nastopa procesnih okoliščin, na katere obdolženec ni vplival oziroma ni zanje odgovoren, bi bil obdolženec zaradi kompleksnosti zadeve in časovnih zamikov sodnega odločanja prikrajšan pri uveljavitvi svojih procesnih pravic, saj sta osemdnevna roka za vložitev zahteve zoper oba sklepa zunajobravnavnega senata že potekla.
Zagovorniki neutemeljeno očitajo, da se sodišče ni konkretizirano opredelilo do vprašanja, s čim naj bi bila varnost ljudi, konkretno zdravje in življenje prostitutk, neposredno ogrožena. Obdolžencu se očita zloraba prostitucije – kaznivo dejanje spada pod skupino kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zato po smislu ni treba dodatno opredeljevanje, na kakšen način je oziroma bi bila s storitvijo teh kaznivih dejanj ogrožena varnost oziroma zdravje ljudi, konkretno obdolžencu podrejenih in revnih deklet.
Glede na to, da je bila obdolžencu odvzeta prostost v Sloveniji s strani domačih pravosodnih organov, uporaba ENPP-ja ne pride v poštev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00022382
ZPP člen 142, 142/4, 318. OZ člen 179.
kršitev osebnostnih pravic - žalitev časti in dobrega imena - žaljiva izjava - tehtanje ustavnih pravic - protipravnost - zamudna sodba - osebna vročitev - vročanje v hišni predalčnik - velikost poštnega predalčnika - velikost poštne pošiljke - fikcija vročitve - nastop fikcije - povrnitev nepremoženjske škode
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je v primeru, da naslovnik v roku iz 142. člena ZPP pisanja ne prevzame na pošti, tega dopustno vrniti sodišču, če ga ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku, ker je ta premajhen (čeprav je sicer v splošnem uporaben), in ali mora biti naslovnik v takšnem primeru na vrnitev konkretne pošiljke sodišču posebej opozorjen,
- ali je pravilna in zakonita presoja, da je toženec z zapisom izjave "Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk A. A. in B. B. Eno za 30€, drugo za 35€. #ZvodnikMilan." protipravno posegel v tožničine osebnostne pravice.