odgovornost zdravstvene organizacije (bolnišnice) - povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebo - skrbnost dobrega strokovnjaka - medicinska napaka (zdravniška napaka) - porod - vmesna sodba
Vrhovno sodišče pritrjuje pravni presoji sodišč nižjih stopenj, da brazgotina zaradi laparoskopskega posega ne predstavlja indikacije za opravo poroda s carskim rezom, kar je potrdil tudi izvedenec medicinske stroke. Odločitev o vaginalnem porodu je bila tako skladna s pravili stroke in zato v konkretnem primeru ni šlo za zdravniško napako, posledično pa tudi ni podana odgovornost prvo tožene stranke na tej pravni podlagi.
Tožnik (sindikat) bi po eni strani bi lahko zaradi svoje delovnopravne vloge samo s svojim (uspešnim) kolektivnim pogajanjem neposredno vplival celo na (tuja) individualna delovnopravna razmerja oziroma koristi, medtem ko mu pogajalski položaj z vidika prizadevanja za drugačne sistemske rešitve glede položaja policistov na področju civilnega prava tega ne omogoča. Ker stavkovni sporazumi niso neposredno vplivali na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, je tudi z vidika civilnega razmerja strank razumljivo, da so bili že v zasnovi usmerjeni k prizadevanju za iskanje sistemskih rešitev, in ne k obligacijskopravnemu spreminjanju norm delovnega prava.
tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - obrazložitev odgovora na tožbo - zamudna sodba - pravica do izjave v postopku
Ustavno sodišče je v več odločbah opozorilo, da 25. člen Ustave uveljavlja načelo instančnosti, ki pritožniku zagotavlja višjestopenjski preizkus izpodbijane odločbe z vidika vseh vprašanj, ki so pomembna za odločitev o pravici oziroma obveznosti, kar pomeni, da mu je treba omogočiti uveljavljanje dejanskih, materialnopravnih in postopkovnih napak pri sojenju pred sodiščem prve stopnje. Pravica do pritožbe stranki ne zagotavlja, da mora biti vsaka dokazna in vsaka pravna ocena izpostavljena presoji dveh sodišč. Razumeti jo je treba kot pravico, da je zadeva kot celota obravnavana na dveh instancah in da o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično nad sodiščem prve stopnje. Le če pravega sojenja na prvi stopnji ni, ni mogoče šteti, da je bila zadeva kot celota resnično obravnavana na dveh instancah sojenja.
Prav za takšen primer pa gre v obravnavani zadevi. Zaradi napačne odločitve, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, sodišče prve stopnje tožbenih zahtevkov v zvezi s skupnim premoženjem sploh ni obravnavalo, kar pomeni, da bi bili prvič obravnavani pred sodiščem druge stopnje. V tem primeru pa bi bilo kršeno načelo instančnosti, saj bi sodišče višje stopnje prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto in ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje. Tako je pravilna ocena sodišča druge stopnje, da bi bilo tako ravnanje v neskladju z ustavno varovanim bistvom pravice do pritožbe.
Sodišče lahko odloča le v mejah postavljenih zahtevkov, zato tožniku ne more prisoditi niti kaj več niti kaj drugega, kot je s tožbo zahteval, čeprav je morda tožnik po materialnem pravu upravičen do česa več ali česa drugega.
Bistvo reparacijske obveznosti pri vzajemnih pogodbah je v tem, da vsaka stranka lahko zahteva vrnitev tistega, kar je na podlagi razdrte pogodbe dala. Tožnik je od toženke upravičeno zahteval vračilo danega, to je kupnine, ni pa upravičen od nje zahtevati, naj plovilo prevzame v posest. Tožbeni zahtevek za vrnitev plovila na podlagi razdrte pogodbe je postavila stranka, ki ni nosilka te pravice.
Glede na ugotovitve izvedenca je na mestu očitek sodišč prve in druge stopnje, da bi morala tožnica bolj natančno opredeliti kakšno vzdrževanje bi moral zavarovanec toženke zagotoviti in v kakšni vzročni zvezi naj bi bilo neustrezno vzdrževanje s požarom. Takšna zahteva sodišča za tožnico po presoji Vrhovnega sodišča ne predstavlja nemogočega dokaznega bremena.
lastninjenje - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - priposestvovanje lastninske pravice - namembnost zemljišča - status zemljišča - napake volje - zmota - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je v situacijah, kakršna je tu obravnavana, ko se je na podlagi neustreznega zakona o lastninjenju v zemljiško knjigo kot lastnik kmetijskega zemljišča vpisal toženec, in se je v pravdi, ki jo je sprožil tožnik, ki je na podlagi ustreznega zakona o lastninjenju pridobil lastninsko pravico, branil, da je nepremičnino do vložitve tožbe priposestvoval, v več zadevah glede možnosti priposestvovanja že zavzelo odklonilno stališče.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00028827
ZZZDR člen 84, 84/1, 84/2. OZ člen 190, 346.
razveza zakonske zveze - vrnitev darila - veljavnost pogodbe - nagib za sklenitev darilne pogodbe - causa (kavza) - neupravičena pridobitev - kondikcijski zahtevek - zastaranje - pravno mnenje občne seje vrhovnega sodišča - sprememba prakse Vrhovnega sodišča - zmotna uporaba materialnega prava
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da ga Pravno mnenje z dne 21. in 22. decembra 1987 ne zavezuje več in zakaj ne. Na tem mnenju je temeljila sodna praksa, da v primerih darilnih pogodb med zakonci z razvezo zakonske zveze odpade podlaga (kavza), da je pogodba zato nična in da ima darovalec zoper obdarjenca vrnitveni zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve. Od te prakse se je oddaljilo s stališčem, da je ravno kavza tista, ki je ključnega pomena za presojo, ali je darilna pogodba po razvezi zakonske zveze preklicljiva ali ne in da je darilo preklicljivo le, če je bila kavza daritve (poglavitni razlog zanjo) »vera v dosmrtno skupno življenje,« zato je treba abstraktno kavzo preklicljivega darila iz 84. člena ZZZDR očistiti vsega, kar se ne tiče te vere; preklic po 84. členu ZZZDR ne bo utemeljen, kadar kavza darila ne korenini v specifični zakonski »veri v dosmrtno skupno življenje,« marveč vsebuje številne druge primesi ter te druge primesi celo prevladujejo.
Z IOP obrazcem, ki ga podpiše oseba, ki je v družbi zadolžena za vodenje računovodstva, ni izražena volja družbe.
Za odločitev o višini provizije, ki jo je zavarovalnica dolžna plačati izvajalcu storitev, je odločilno, ali sta se stranki pogodbeno dogovorili za opravo storitev, ki presegajo storitve, predvidene z ZZVZZ. Pravdni stranki se nista dogovorili za širši nabor storitev, ki so predvidene z ZZVZZ, zato tožnik tudi ni upravičen do plačila višje provizije, kot je zakonsko limitirana.
OZ člen 336, 365, 366, 366/2, 369, 369/3, 369/4, 1034, 1034/1, 1034/3. ZIZ člen 167, 171, 171/1, 171/2, 172, 189, 196, 198, 207, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 258.
gospodarska pogodba - poroštvo - solidarno poroštvo - zastaranje - pretrganje zastaranja - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - razdelitveni narok - priglasitev terjatve v izvršilnem postopku - načelo koncentracije postopka - pristop k izvršbi - status stranke v postopku
V obravnavani zadevi je prišlo do pretrganja zastaranja terjatve zoper glavnega dolžnika, ki učinkuje tudi proti tožencu kot poroku. Tožnica je namreč kot hipotekarna upnica v izvršilnem postopku zoper glavnega dolžnika, ki se je začel na predlog drugega (izvršilnega) upnika, na razdelitvenem naroku prijavila svojo terjatev z namenom, da bo iz prejete kupnine poplačana tudi njena terjatev do dolžnika. Prisilna izterjava denarne terjatve s prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku (na nepremičnino), ki se vodi na predlog drugega upnika, v skladu z jezikovno in logično razlago določbe 365. člena OZ pomeni dejanje upnika pred sodiščem, katerega namen je v izterjavi (oziroma poplačilu) terjatve.
Zakonski dejanski stan določbe drugega odstavka 366. člena OZ se ne prilega obravnavanemu življenjskemu primeru, katerega dejanska podlaga je ugotovitev, da je hipotekarni upnik v izvršilnem postopku prijavil svojo terjatev, a do poplačila ni prišel, ker kupnina prodane nepremičnine ni zadoščala tudi za njegovo poplačilo.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00022399
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 13, 13/1, 17, 26. ZUS-1 člen 2, 2/1. ZUP člen 129, 129/1-1, 279, 279/1-1. ZMZ-1 člen 51.
dopuščena revizija - mednarodna zaščita - predaja prosilca pristojni državi za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - diskrecijska klavzula - zahteva za meritorno odločanje - ni upravna zadeva - dovoljenost tožbe - procesne predpostavke za tožbo - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe - ugoditev reviziji
Iz smisla določbe 17. člena Uredbe Dublin III ne izhaja obveznost države, da odloča o predlogu oziroma zahtevi prosilca za uporabo diskrecijske klavzule. Gre za pravico države, ki temelji na njeni suverenosti, da se odloči za obravnavo prosilca, tudi če to ni njena obveznost glede na določbe Uredbe Dublin III. O takem zahtevku tožnika sploh ni mogoče (vsebinsko) odločiti v upravnem postopku, saj ne gre za upravno zadevo in bi bila izdana upravna odločba zato nična. Logično je torej, da v tem primeru tudi upravni spor ni dopusten.
Odločba o predaji iz 26. člena Uredbe Dublin III v obravnavanem primeru, ko je bilo odločeno o tem, da Republika Slovenija ne bo obravnavala prošnje prosilca za mednarodno zaščito zaradi njegove predaje drugi državi članici, ima v bistvenem enake pravne posledice, kot bi jih imel sklep, s katerim bi pristojni organ zavrgel prošnjo za mednarodno zaščito, če bi ugotovil, da je za njeno obravnavo pristojna druga država članica (četrta alineja 51. člena ZMZ-1).
ZLS člen 15.b, 15.b/6, 15.b/15. ZUS-1 člen 73, 73/1. ZLV člen 101, 102.
potrditev mandata člana občinskega sveta - dovoljenost pritožbe - ustanovitev nove občine - ugoditev pritožbi
Dovoljena je pritožba zoper sodbo, s katero Upravno sodišče odloči o potrditvi mandata (izvoljenega) člana občinskega sveta, kateremu občinski svet na podlagi pritožbe (neizvoljenega) kandidata za člana občinskega sveta ni potrdil mandata.
ZEN člen 11, 82, 87, 87/1. SPZ člen 118. Pravilnik o vpisih v kataster stavb (2012) člen 22.
dopuščena revizija - odločba Geodetske uprave - spremembe vpisov v katastru stavb - skupni deli stavbe v etažni lastnini - pooblastila upravnika - soglasje vseh etažnih lastnikov - skrajšani ugotovitveni postopek
Upravnik je oseba, ki je že po zakonu upravičena vložiti zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb. Med spremembe podatkov stavb pa se šteje tudi delitev dela stavbe.
Postopek za spremembo podatkov katastra stavb vsebuje tudi ureditev za primere, ko se etažni lastnik ne strinja z elaboratom. Postopanje geodetske uprave v takem primeru pa ni odvisno od vprašanja, ali potrebuje upravnik stavbe za vložitev zahteve za začetek postopka za spremembo podatkov na podlagi že izdelanega elaborata spremembe podatkov katastra stavb posebno soglasje tega etažnega lastnika, temveč od vprašanja, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Eden izmed pogojev za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku je, da je zahtevi priložen elaborat spremembe podatkov katastra stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje ali projektant. Zapisnik o obravnavi elaborata za vpis stavbe v kataster stavb pa mora izkazati soglasje lastnika stavbe oziroma lastnikov vseh delov stavb, da podatki in načrti, ki so navedeni in prikazani v elaboratu, izkazujejo dejansko stanje stavbe in delov stavb v naravi.
Uredba o spremembah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2015) člen 102, 102/5, 102/7,. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30. ZUS-1 člen 71, 71/2, 75, 75/3.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - program razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kriterij obrazloženosti sodbe - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - poseg v pravnomočno priznano pravico - poseganje v pridobljene pravice - ugoditev reviziji
Zahteva po razumni, izčrpni in prepričljivi argumentaciji sodnih odločb je bistven sestavni del poštenega postopka. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje v upravnem sporu mora tako biti razvidno, kateri so bili odločilni razlogi za prepričanje sodišča o pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja in pravne subsumpcije le-tega pod uporabljene norme materialnega prava. V vsakem primeru mora biti iz sodbe jasno razvidno, da je sodišče pri odločanju upoštevalo vse bistvene navedbe strank in se do njih tudi opredelilo, kar je sestavni del pravice do obrazloženosti sodne odločbe iz 22. člena Ustave.
Upravno sodišče je sicer sprejelo stališče o vsebini zadeve oziroma sledilo stališču tožene stranke v zvezi s tem, vendar pa tega stališča ni obrazložilo, saj ni odgovorilo na tožbene ugovore v zvezi z zatrjevanim posegom v pravnomočno odločbo o pravici do sredstev (za leto 2012) oziroma posegom v pridobljene pravice do izplačila sredstev za upravičene stroške za to leto. Ker tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhajajo argumentirana stališča tožene stranke o ugovorih, ki se nanašajo na uporabo materialnega prava, je izostala obrazložitev sodišča do bistvenih navedb revidentke.
dovoljenost revizije - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice ne izhajajo iz v tem upravnem sporu izpodbijane odločitve
Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Okoliščina, da je bil izbris iz registra prebivalstva nezakonit, ne utemeljuje sama po sebi pomena zastavljenih vprašanj, saj je namen Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP) odprava posledic (škode), ki je nastala zaradi izbrisa kot nezakonitega ravnanja države, v obravnavani zadevi pa gre za spor o posameznih vidikih pogojev, ki jih za izplačilo odškodnine določa zakon (izpolnjenost pogoja za pridobitev statusa upravičenca ali upravičenke).
dovoljenost revizije - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izkazanost pogojev za dovoljenost ob vložitvi revizije - odločba Ustavnega sodišča - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno
Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da ZUS-1 sicer govori o dovoljeni reviziji, vendar gre po vsebini za kombinacijo z zakonom dovoljene revizije in t. i. dopuščene revizije, tj. revizije, ki jo dopusti sodišče, pri čemer je poudarilo, da so bili namen in cilji zakonodajalca pri uvajanju novega sistema izrednih pravnih sredstev pred Vrhovnim sodiščem po ZUS-1 enaki kot po ZPP, zato Vrhovnemu sodišču ni mogoče očitati arbitrarnosti, če je pri presoji uveljavljanega pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede standarda natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja uporabilo enake kriterije, kot so določeni v četrtem odstavku 367. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00023218
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVO-1 člen 51a, 51a/5, 51a/7.
dopuščena revizija - že zgrajen objekt - predhodni postopek - obvezna presoja vplivov na okolje - okoljevarstveno soglasje - soglasje h gradnji
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali so v primeru že zgrajenih objektov določbe 51.a člena ZVO-1 (zlasti petega in sedmega odstavka) zadostna podlaga za naknadno izvedbo predhodnega postopka in s tem za presojo obveznosti izvedbe presoje vplivov že izvršenega posega na okolje?
začasna odredba - inšpekcijska odločba - kmetijska in gozdna zemljišča - težko popravljiva škoda ni izkazana
Ko gre za inšpekcijske ukrepe, je namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa. Začasna odredba namreč ni namenjena splošnemu spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu, ki jih določa ZUS-1 v prvem odstavku 32. člena (da tožba ne zadrži izvršitve upravnega akta, če zakon ne določa drugače), temveč posegu v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretnih značilnosti posameznega primera. V obravnavani zadevi bi zato lahko bila upoštevna le škoda v smislu negativnih posledic naloženega ukrepa, ki bi izhajale iz pritožnikovih razmer, torej ob upoštevanju njegovih subjektivnih okoliščin. Te pa pritožnik ni izkazal.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodnika - nekonkretizirane trditve - zavrnitev predloga
Trditve o nepravilnosti pri izvedbi dokaza z izvedencem ne predstavljajo podlage za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP, trditve o nepravilnosti ravnanja sodne uprave pa so nekonkretizirane do te mere, da nanje vsebinsko ni mogoče odgovoriti. Predlagateljev dvom v pravilnost procesnega postopanja sodnika je lahko predmet obravnave v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodniške odločitve, ni pa to razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.