- na kakšen način mora tožnik zahtevati od solastnika souporabo nepremičnine, ki bi mu šla glede na njegov solastniški delež; ali mora prikrajšani solastnik izrecno zahtevati, da se mu omogoči fizična souporaba ali pa zadostuje že izraz volje iz katere je razvidno, da prikrajšani solastnik na prikrajšanje ne pristaja;
- ali mora solastnik nujno pristati na souporabo tudi takrat, ko je to življenjsko gledano nesmiselno ali pa lahko namesto tega predlaga/zahteva, da se stanovanje proti plačilu nadomestila v celoti prepusti njemu ali pa da drugi stanovanje uporablja v celoti, pa posledično ta drugi plačuje prvemu ustrezno nadomestilo.
ZOdvT člen 32, 40. ZPP člen 374, 384, 384/1. ZOdvT člen 32 - 40.
predlog za dopustitev revizije - brezplačna pravna pomoč - uspeh v pravdi - povrnitev stroškov postopka - odvetniški stroški - zavrženje predloga za dopustitev revizije
- čigavo je dokazno breme, da bi bilo ugodeno tožbenemu zahtevku tudi, če bi toženec odgovoril na tožbo in bi sodišče izvedlo dokazni postopek, ob upoštevanju okoliščin, da je bila izdana zamudna sodba zaradi pasivnosti toženca, ki je zemljišče, ki je predmet pravde, že prodal, objavil ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča in nasprotoval sklenitvi prodajne s predkupnim upravičencem, na tožbo iz naslova priposestvovanja tega zemljišča pa ni odgovoril in tožbenemu zahtevku ni nasprotoval;
- čigavo je dokazno breme glede obstoja in veljavnosti darilne pogodbe, na podlagi katere naj bi pravni prednik prvega toženca pridobil sporno zemljišče v last in posest od pravnega prednika drugega toženca, ki nista bila v sorodstvu, niti ni bil zatrjevan in izkazan razlog za darilo neznancu;
- čigavo je dokazno breme, da v zemljiški knjigi predlagana predznamba lastninske pravice in predlagana zaznamba spora v korist tožnika, ne bi vplivala na ugoditev tožbenemu zahtevku v korist prvega toženca v zadevi P 642/2006, če tega prvi toženec kot tožnik ne bi zamolčal v tožbi in če bi drugi toženec odgovoril na tožbo in bi nasprotoval tožbenemu zahtevku.
V predmetnem postopku je bila sodba sodišča prve stopnje v prvem sojenju res izdana 9. 2. 2015, vendar pa je bila ta sodba kasneje razveljavljena in ni moč trditi, da se je na njeni podlagi končal postopek pred sodiščem prve stopnje.
Sodba, s katero se je konkretni postopek pred sodiščem prve stopnje končal, je bila izdana 29. 5. 2018. To pa pomeni, da se glede na določilo 125. člena ZPP-E postopek pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah ZPP, kot veljajo po uveljavitvi ZPP-E. Prvi odstavek 367. člena ZPP (po uveljavitvi ZPP-E) pa določa, da lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 176. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 60, 62, 98, 99. ZPP člen 380, 380/2.
finančni popravek - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - sredstva evropske kohezijske politike - nadzor nad namensko porabo sredstev - kršitev pravil javnega naročanja - Evropska komisija - opustitev nadzora - regresna pravica - odškodnina - exceptio illegalis - obstoj škode - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - podzakonski predpis - pogodbeno pravo
Uredba 1083/2006, ki se neposredno uporablja v vseh državah članicah, v 98. členu ureja tudi "Finančne popravke držav članic" in določa, da država članica izvede potrebne finančne popravke v povezavi z odkritimi nepravilnostmi in da ti popravki obsegajo preklic celote ali dela javnega prispevka iz operativnega programa. V osnovi pa opredeljuje tudi merila za odmero finančnih popravkov, saj določa, da država upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo sklada. S to določbo torej pravo EU nalaga državam članicam, da v primeru ugotovljenih kršitev upravičencem do evropskih sredstev naložijo finančni popravek.
Navodila so v obravnavanem primeru postala del pogodbenega prava. Sodišče druge stopnje je kot najpomembnejši razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka štelo, da ne obstaja pravna podlaga za naložitev pavšalnega zneska finančnih popravkov tožeče stranke toženi stranki. Ker je to stališče napačno, so ostale nepreizkušene številne druge trditve tožeče stranke v pritožbi.
Prepoved finančne asistence je urejena v prvem odstavku 248. člena ZGD-1. Označuje vse oblike pomoči izdajatelja delnic pridobitelju njegovih delnic. V konkretnem primeru pa tožena stranka delnic tožeče stranke po njenem zatrjevanju ni pridobivala za svoj račun, temveč naj bi jih pridobivala za račun tožeče stranke. V takem primeru gre za dejansko stanje, ki ne ustreza prepovedi finančne asistence, temveč ga je treba subsumirati pod določbe ZGD-1 o pridobivanju lastnih delnic prek tretjih oseb (251. člen ZGD-1, tretji odstavek 248. člena ZGD-1).
gospodarski spor - sosporništvo - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
Obravnavana zadeva se je pred sodiščema prve in druge stopnje vodila kot gospodarski spor na podlagi določbe 484. člena ZPP. V obravnavani zadevi sta na toženi strani poleg dveh gospodarskih družb nastopali še dve fizični osebi, ena od njih je druga toženka. Dejstvo, da revizijo vlaga le druga toženka, narave spora v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ne spremeni.
dokazovanje z izvedencem - pravilnost izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - vrednost poslovnega deleža
Zgolj morebitno nestrinjanje posamezne stranke tudi z dodatnimi pojasnili izvedenca še ne pomeni, da je zaradi tega podan utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja, ki bi v skladu s tretjim odstavkom 254. člena ZPP nalagal sodišču pridobitev novega izvedenskega mnenja. Če je tožeča stranka ocenjevala, da odgovor izvedenca še vedno ni bil ustrezno prepričljiv, je imela možnost, da se tudi te nejasnosti z dodatnimi vprašanji razjasnijo.
ZPOmK-1 člen 63a, 63a/1, 63a/2, 63a/3, 63a/3-1, 63a/3-2.
nelojalna konkurenca - pojem - število dejanj - ustvarjanje zmede na trgu - zmeda potrošnika glede izvora blaga - škoda na ugledu pravne osebe - kršitev dobrih poslovnih običajev - dopuščena revizija
Na splošno ni mogoče zgolj s številom ravnanj določiti razmejitve, kdaj je storjeno ravnanje nelojalne konkurence in kdaj ne. Za nelojalno konkurenco gre vselej, ko je ravnanje podjetja mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan iz drugega oziroma iz tretjega odstavka 63a. člena ZPOmK-1. Kvalifikacija ravnanja podjetja kot nelojalne konkurence je odvisna od vrste ravnanja, njegovega vrednotenja in drugih okoliščin, v katerih je delovalo podjetje. Zato načeloma ni mogoče izključiti niti tega, da bi že enkratno ravnanje zadostne intenzitete (kršitve dobrih poslovnih običajev) zadoščalo za ugotovitev o obstoju nelojalne konkurence.
OZ člen 347, 347/1, 347/2, 348, 348/1, 364, 364/1, 364/2.
občasne terjatve - delna izpolnitev - zastaranje - zastaranje pravice - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Pripoznava dolga je lahko dana izrecno ali konkludentno, pri čemer tudi iz primeroma navedenih konkludentnih dejanj v drugem odstavku 364. člena OZ, to je plačilo na račun, plačilo obresti ali dano zavarovanje, jasno izhaja zakonska zahteva, da morajo biti dolžnikova ravnanja usmerjena v prenehanje obveznosti. Pripoznava dolga mora biti vselej jasna, nepogojna in določna. Odločilno je, kako je izjava objektivno videti. Presoja jasnosti in določnosti dolžnikove izjave je objektivna, standard pa visok: okoliščine ne smejo vzbujati dvoma o tem, da je dolžnik pripoznal svojo obveznost.
ZGD-1 člen 295, 296, 296/1, 297, 297/1, 390. ZGD člen 295, 295/2.
ničnost skupščinskih sklepov - letno poročilo družbe - ničnost letnega poročila - ničnost sklepov nadzornega sveta - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preložitev skupščine - sklic skupščine - rok za sklic skupščine - preklic skupščine - dopuščena revizija
Upoštevaje, da je treba v sklicu skupščine med drugim navesti tudi čas skupščine, preložitev skupščine na drug termin terja naknadno spremembo vsebine sklica skupščine. Tehnično gledano gre v primeru preložitve (še ne začete skupščine) za preklic prvotnega sklica skupščine in objavo novega sklica skupščine. To pomeni, da je treba pri objavi novega sklica skupščine, pa čeprav je sprememba le v času skupščine, upoštevati tako pravila glede same objave sklica kot tudi pravila glede sklicnega roka.
ZFPPIPP člen 102, 108, 271, 271/1, 271/1-1, 273, 274, 274/3. OZ člen 10, 131, 148. URS člen 2, 23, 26. ZZK-1 člen 245. ZGD-1 člen 636, 636/1.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo državnega organa - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - splošna odškodninska odgovornost - pasivna legitimacija - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - prepoved povzročanja škode - vložitev izpodbojne tožbe - neuspeh v postopku - predpravdno izvedensko mnenje - pravica do sodnega varstva - načelo pravne države - zloraba pravic
V obravnavanem primeru se tožnica ne šteje za upnico, ampak za tretjo osebo. Stečajni upravitelj lahko v takem primeru po presoji Vrhovega sodišča za vtoževano škodo odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti, torej po 131. členu Obligacijskega zakonika.
V obravnavani zadevi je pomembno, da gre za družbo, ki je v stečaju. Uporaba pravil iz 148. člena OZ bi v tem primeru pripeljala do izvotlitve odškodninske odgovornosti tistega, ki je kot poseben organ zastopal družbo v stečajnem postopku.
Odškodninska obveznost stranke zaradi vložitve tožbe je lahko podana predvsem takrat, kadar škoda izvira iz očitno neutemeljenega ali objestnega pravdanja ali kadar stranka zlorabi postopek za drugačen namen, ker ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugi stranki škoduje. Po presoji Vrhovnega sodišča izpodbojna tožba zaradi oddelitve družbe ni bila očitno neutemeljena oziroma vložena zaradi zlorabe procesnih pravic.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - etažna lastnina - nujna pot - poseg v lastninsko pravico - javni interes - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Zahteva izkazuje izključno predlagateljičin subjektivni interes v povezavi z načinom uporabe stanovanja. Ker zahteva ni izkazala obstoja javnega interesa za odločanje, jo je Vrhovno sodišče zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 367.a člena ZPP zavrglo.
Protipravna izterjava dolga pomeni tudi izterjavo nezapadlega dolga in je celotni plačani znesek predstavljal neobstoječo obveznost oškodovanca tako, da je uresničen zakonski znak, da je obsojenka ravnala protipravno, torej, da je v izvršbi protipravno izterjala več, kot je bil oškodovanec dolžan plačati in si nato tudi prilastila zmotno preplačilo dolga.
ZKP člen 17, 227, 285a, 285a/3, 321, 321/5, 371, 371/2, 420, 420/5.. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica obrambe - predobravnavni narok - prekluzija - načelo materialne resnice - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - pouk obdolžencu - preložitev naroka - procesno vodstvo - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev
Sodišče je tisto, ki skrbi za procesno disciplino in v okviru čvrstega procesnega vodstva presoja upravičenost razlogov za preložitev procesnega dejanja.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - zavrnitev pritožbe
V obravnavani zadevi ne gre za situacijo, ko bi sodišče druge stopnje lahko sámo odpravilo ugotovljeno procesno kršitev (prvi odstavek 354. člena ZPP), niti za situacijo, ko bi lahko sámo učinkoviteje in hitreje od sodišče prve stopnje dopolnilo postopek in ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva (prvi odstavek 355. člena ZPP).
vlaganja v nepremičnino - solastniški delež - povrnitev vlaganj - darilna pogodba - povečanje solastniškega deleža z vlaganji - vlaganja v skupne dele nepremičnine - obogatitveni zahtevek - dospelost terjatve - neutemeljen tožbeni zahtevek
Zahtevek za povrnitev vlaganj ni utemeljen. Ta namreč niso bila brez podlage in niso povzročila tožničinega prikrajšanja (prim. prvi odstavek 48. člena SPZ). V zameno za svoja vlaganja je, tak je bil dogovor med strankama, namreč pridobila solastninsko pravico v deležu 1/3, kar se prilega dejstvu, da so njena vlaganja privedla do trostanovanjske stavbe.
Pravilo, po katerem dospejo zahtevki graditelja šele zatem, ko je ta izgubil posest nepremičnine (argument iz tretjega odstavka 48. člena SPZ), ne velja tudi v primerih, ko je na nepremičnini (v skladu z dogovorom med lastnikom in graditeljem, kot je bilo v konkretnem primeru) nastala solastnina obeh - lastnika in graditelja. Vezati obogatitveni zahtevek etažnega lastnika ali solastnika iz naslova vlaganj v skupne dele stavbe na njegovo izgubo posesti nepremičnine, bi bilo namreč v neskladju z ustavnim jamstvom lastnine (33. člen Ustave RS).
denacionalizacija nepremičnin - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - gradnja stavbe - nedopustno ravnanje - protipravnost - civilni delikt - nemožnost vrnitve nepremičnine v naravi - povrnitev materialne škode
Tožbeni zahtevek temelji na protipravnem ravnanju prve toženke kot denacionalizacijske zavezanke, ki je v tem, da je po uveljavitvi ZDen na nepremičnini, glede katere je obstajala dolžnost vrnitve, zgradila objekt, vrnitev v naravi pa zaradi tega ni bila (več) mogoča in je zato tožnik dobil v denacionalizacijskem postopku vrednostno manj, kot je vrednost v naravi vrnjene nepremičnine. Podlaga takšnemu zahtevku je nedopustno ravnanje oziroma civilni delikt, torej splošna pravila civilnega prava o povrnitvi škode.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene - zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - obseg zavarovanja - dokazovanje
Revizijsko nestrinjanje z dokazno oceno pomeni nedopustno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je materialnopravno pravilna. V konkretnem primeru je do škode prišlo zaradi dogodka, ki ni bil opredeljen v zavarovalni polici.