NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00022797
ZDZdr člen 39, 48, 74, 74/1-6, 75. URS člen 17, 21, 34.
socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem - prostorska stiska - pravice varovancev zavoda - poseg v ustavno varovane pravice - odstop od sodne prakse - dopuščena revizija
Očitno je, da rešitev, kakršna je vsebovana v izpodbijanih odločbah, posega ne le v človekove pravice nasprotnega udeleženca, marveč tudi v človekove pravice ostalih varovancev oddelka. Vsebina te rešitve namreč je, da se v zavod namešča nasilna, nemirna in lahko razdražljiva oseba, ki je že poskusila zadaviti drugega varovanca. Ker je zavod prenatrpan in kadrovsko podhranjen, ta nima druge možnosti, kakor da takšno osebo namesti v jedilnico z dnevnim prostorom, kjer je vrh tega že nameščena postelja druge varovanke.
Odločitev sodišča ne sme biti takšna, da bi na ustavno nedopusten način posegala v kakšno človekovo pravico. Veljati mora ravno nasprotno: sodniško pravo mora uresničevati človekove pravice.
V obravnavani zadevi izpodbijana rešitev, ki sledi stališčem dosedanje sodne prakse ne samo ne ščiti človekovih pravic, marveč jih resno ogroža. Ta nevzdržnost zato v konkretni zadevi terja odstop od dosedanje sodne prakse in iskanje rešitve za zapolnitev izvedbene pravne praznine v tem delu pravnega reda. Doslej je bilo namreč rečeno, da mora problem prezasedenosti rešiti izvršilna veja oblasti. To sicer še vedno drži, a ker tega doslej še ni storila, se mora sodna veja oblasti (vsaj v primeru, kakršen je obravnavani) na to ustrezno odzvati.
lovska družina - članstvo v lovski družini - sprejem v članstvo lovske družine - pravica do združevanja - omejevanje članstva - kategorije članov društva - dopuščena revizija
Kot člani lovske družine v pomenu četrtega odstavka 65. člena ZDLov-1 se ne štejejo tudi tisti častni člani in simpatizerji, ki ne izvajajo lova (in nimajo lovske izkaznice).
KZ-1 člen 116, 116-1.. ZKP člen 372, 372/4, 395, 395/1.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje umora - umor na zahrbten način
Obsojenec je obravnavano dejanje storil na dvorišču domače stanovanjske hiše, pri čemer je zaupanje svojega sina zlorabil z objemom, ki predstavlja gesto, povsem nasprotno nadaljnjemu obsojenčevemu ravnanju, torej vbodu v predel prsnega koša. Iz opisa dejanja nadalje izhaja, da oškodovanec ni imel obrambnih poškodb, iz česar izhaja, da oškodovanec obsojenčevega ravnanja ni pričakoval in zaznal. Po presoji Vrhovnega sodišča iz opisanega načina storitve dejanja kot objektivne okoliščine izhaja tudi obsojenčeva zvijačnost oziroma pretkanost kot subjektivni element pri obsojencu, na podlagi katerih je treba obravnavano dejanje opredeliti kot kaznivo dejanje umora na zahrbten način po 1. točki 116. člena KZ-1.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - vrnitev premoženjske koristi - preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - osebni stečaj obsojenca - pravna narava premoženjske obveznosti iz pogojne obsodbe - prednostna terjatev - vpliv stečaja na izpolnitev obveznosti - razpolaganje s premoženjem - končan stečajni postopek - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi med stečajnim postopkom nima učinka v smislu priviligiranja terjatve, ima pa učinek po zaključku stečajnega postopka, da za terjatev, ki je določena kot posebni pogoj, odpust obveznosti ne učinkuje.
Obsojencu, zoper katerega je uveden osebni stečaj, ni dovoljeno poravnati obveznosti, določene v pogojni obsodbi. Oškodovanci v času trajanja stečajnega postopka zoper obsojenega do poplačila terjatve, ki je bila določena kot poseben pogoj, lahko pridejo le na način, da poplačilo zahtevajo iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni upravitelj. Po zaključku stečajnega postopka pa je obsojeni, v kolikor oškodovanec v stečajnem postopku ni bil v celoti poplačan, obveznost, ki mu je bila določena v posebnem pogoju, dolžan izpolniti.
V reviziji, ki predhodno ni bila dopuščena, druga tožena stranka kot vrednost spornega predmeta navaja znesek 50.000,00 EUR. Ker druga tožena stranka izpodbija odločbo le v delu, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti oporoke, vrednost tega dela tožbenega zahtevka pa je bila pred sodiščem prve stopnje določena na 25.000,00 EUR, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe, po kateri se presoja pravica do revizije, ne presega 40.000,00 EUR, zato revizija ni dovoljena.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti sojenja
Pri odločanju ESČP je pomemben predvsem videz nepristranskosti. V zadevi Kinsky proti Češki z dne 9. 2. 2012 je ESČP izrecno presodilo, da ne glede na to, da je sodba morda res pravična in nepristranska, mora biti to tudi na navzven jasno razvidno. Ni dovolj, da sodišče pravično odloči, ampak mora biti odločitev sodišča tudi dojeta kot pravična. Pri tej presoji je stališče pritožnika, ki zatrjuje pristranskost sodnika, pomembno, a ne odločilno, saj mora biti dvom o pristranskosti sodnika objektivno utemeljen. Da se lahko ugotovi, ali so pritožnikovi strahovi glede nepristranskost objektivno utemeljeni, je treba videz preverjati glede na objektivna dejstva, na katerih temelji.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pojem protispisnosti
Ne gre za očitano protispisnost. Za to bi šlo, če bi sodišče napravilo napako pri tehničnem prenosu vsebine listin ali zapisnikov o izvedbi dokazov v razloge sodbe.
ZPOmK-1 člen 5, 12h, 12h/3-4. ZJA člen 21, 21/1. ZJU člen 60, 60/1, 61, 61/1, 62, 62/1, 65, 65/1. URS člen 15, 22, 49.
dopuščena revizija - izbira na delovno mesto direktorja javne agencije - izbira ministra - odločba o izbiri - obrazloženost odločbe - javni natečaj - strokovna usposobljenost kandidata - diskrecija
Direktor Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) se izbere v postopku (rednega) javnega natečaja in ne po določbah ZJU, ki se nanašajo na poseben javni natečaj.
Minister ima pooblastilo, da med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za direktorja, izbere določenega kandidata, vendar izbire ne opravi politično, pravno nevezano, to je brez upoštevanja največje kandidatove strokovne usposobljenosti.
S tem ko je zakonodajalec določil sredstvo, ki omogoča sodni nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo odločbe o izbiri, je neizbranemu kandidatu pripoznal tudi pravno varovani interes, ki ga iz razlogov po prvem odstavku 65. člena ZJU namesto s pritožbo lahko zaščiti s sprožitvijo postopka sodnega varstva. V skladu s 3. točko navedene določbe v njem lahko uveljavlja, da je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegel najboljšega rezultata.
stroški upravnega spora - dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba)
Pritožba zoper sklep v upravnem sporu je dovoljena le, če tako določa ZUS-1 in ne morda kak drug zakon. Ker ZUS-1 pritožbe zoper stroškovne sklepe ne predvideva, gre za generalno izključitev takšnih pritožb. Posledično sklicevanje na ureditev v drugih zakonih, ki takšne pritožbe dopuščajo, ni mogoče (npr. ZPP, ki se ga v upravnem sporu v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 uporablja, če ZUS-1 ne določa drugače).
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00022936
ZMZ-1 člen 28, 28-3. ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 75, 75/1-1, 75/3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 15., 15-c.
mednarodna in subsidiarna zaščita - razlogi preganjanja - krvno maščevanje med Hazari in Afganistanci - politično prepričanje kot razlog preganjanja - preganjanje zaradi veroizpovedi - sklicevanje na sodbo SEU - resna škoda - resna in individualna grožnja - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev pritožbi
Čim bolj je prosilec sposoben izkazati individualno prizadetost, da ga grožnje posamično zadevajo zaradi elementov, ki so značilni za njegov položaj, tem nižja stopnja samovoljnega nasilja bo zadoščala, da se mu prizna pravica do subsidiarne zaščite.
Razlogi o odločilnem dejstvu, torej o stopnji samovoljnega nasilja, ki bi pritožniku samo zaradi navzočnosti na ozemlju (oziroma njegovemu delu), na katerem obstaja nasilje, utegnilo povzročiti resno škodo, niso jasni. Nejasnost razlogov izpodbijane sodbe glede pojma samovoljnega nasilja pomeni, da je možnost preizkusa izpodbijane sodbe v tem delu izključena, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 1. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1.
dovoljenje za dostop do tajnih podatkov - sklep o prekinitvi postopka - procesni sklep - izpodbijani akt ni upravni akt - zavrženje tožbe
Sklep, s katerim je bilo odločeno o tem, da se postopek za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov prekine do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku zaradi tam navedenih kaznivih dejanj, predstavlja zgolj procesni sklep, ki ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi pritožnika. Edini pravni učinek takega sklepa je v tem, da do nastopa v njem predvidenih okoliščin upravni postopek pred toženo stranko ne teče in da se v tem času ne izvršujejo procesna dejanja ter ne tečejo z zakonom predpisani roki zanje. Tako sklep o prekinitvi postopka ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1 (prav tako navedeni sklep ni eden izmed drugih aktov, ki jih je mogoče skladno z zakonom izpodbijati v upravnem sporu; 5. člen ZUS-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00022707
ZNPosr člen 13, 25. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - pogodba o posredovanju - nepremičninsko posredovanje - plačilo za posredovanje - pravica do plačila - realizacija posla
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožeča stranka upravičena do provizije za posredovanje, če se je (pisna) pogodba o posredovanju nanašala samo na določenega kupca nepremičnine, do realizacije tega posla ni prišlo, pri čemer se je posredovanje nanašalo na končnega kupca, s katerim je bila prodaja realizirana.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravdna stranka s tem, ko v okviru lastne trditvene podlage dokazuje neko dejstvo, katerega obstoj pa je možen samo ob pogoju obstoja dejstva, ki ga zatrjuje nasprotna stranka, dejansko pripoznala trditev nasprotne stranke.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se terjatve iz Pogodbe o poslovnem sodelovanju, sklenjene pred začetkom postopka prisilne poravnave, katere predmet je priprava popolnega predloga za prisilno poravnavo in svetovanje v tem postopku, glede na prvi odstavek 151. člena ZFPPIPP štejejo za terjatve, ki se skladno z drugim odstavkom 289. člena ZFPPIPP poplačajo kot stroški stečajnega postopka, ki jih ni treba prijaviti v stečajni postopek.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da v okoliščinah konkretnega primera toženi stranki ni uspelo dokazati, da je ravnala s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika (pravilo podjetniške presoje).
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor krajevne pristojnosti - pravočasnost ugovora
V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZPP lahko tožena stranka ugovarja krajevno pristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.
Izjemo od navedenega pravila lahko narekuje razlaga zakonskih določb, ki glede na specifiko podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine upošteva, da stranke niso vedno dovolj zgodaj seznanjene z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča. V takšnem primeru bi bilo dopustno uveljavljati ugovor krajevne pristojnosti tudi tekom pravdnega postopka po prejemu dopolnitve tožbe, če bi tožena stranka šele takrat zagotovo izvedela, iz katerega pravnega razmerja sploh izhaja vtoževani tožbeni zahtevek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00024671
ZKP člen 371, 371/1-11.. KZ-1 člen 211.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - goljufija - preslepitev - sostorilstvo - objektivni in subjektivni element - obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - premoženjskopravni zahtevek - aktivna legitimacija - smrt oškodovanca v teku postopka na prvi stopnji - dedovanje - beneficium cohaesionis
Bistveni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije je spravljanje drugega v zmoto, to je ustvariti pri drugi osebi zmotno predstavo o določenih okoliščinah.
Časovna in krajevna komponenta, za presojo, ali so v opisu dejanja opisani in konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije, ni odločilna.
Opisani so tako subjektivni in objektivni elementi sostorilstva, da je tudi obsojenec sodeloval pri storitvi kaznivega dejanja in dejanje storil skupaj z drugim, soobsojencem. Opisana je vloga in ravnanje vsakega od obsojencev. V opisu dejanja je treba pri sostorilstvu praviloma vlogo oziroma prispevek posameznika individualizirati ter konkretizirati, kar je tudi storjeno v opisu dejanja v izpodbijani pravnomočni sodbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00023454
URS člen 26.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - kvalificirana stopnja napačnosti - trditveno in dokazno breme - kvalificirana protipravnost - pravno stališče sodnika
Odškodninskega tožbenega zahtevka proti državi torej ni mogoče utemeljiti z golim zatrjevanjem, da je sodišče v določeni zadevi razsodilo napačno. Nepravilno odločanje sodišč namreč samo po sebi še ni protipravno v tem smislu, da bi utemeljilo odškodninsko odgovornost tožene stranke. Sodišče ob odločanju o zahtevku za plačilo odškodnine zaradi domnevno nestrokovnega ravnanja sodnika, ne preizkuša ponovno pravilnosti razlogov v zatrjevano protipravni sodni odločbi. Pomembno je le, ali je odločitev izvršilnega sodišča obremenjena s tako hudo kršitvijo, da lahko govorimo že o kvalificirani stopnji napačnosti.
ZN člen 8, 8/1-6, 8/5, 10, 10/1, 19, 19/1-3, 19/1-4, 19/1-7, 19/3, 106.a, 106.a/4. ZUP člen 13. URS člen 34, 115, 156.
razrešitev notarja - izpolnjevanje pogojev za imenovanje - razrešitveni razlog - pravnomočna obsodila kazenska sodba - oseba vredna javnega zaupanja - presoja skladnosti z Ustavo RS - pravne posledice obsodbe - nekaznovanost - test sorazmernosti - strogi test sorazmernosti - tekoči posli vlade - dokončanje že začetih postopkov - pooblastilo za odločanje
Razrešitev notarja na podlagi obstoječe kazenske obsodbe ni mogoča zgolj na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 19. člena ZN temveč tudi na podlagi petega odstavka 8. člena ZN. V prvem primeru je se razrešitev notarja opravi brez ocene vrste in načina izvedbe kaznivega dejanja, zgolj na podlagi objektivne okoliščine dolžine kazni oziroma izreka varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja poklica, v drugem primeru pa je potrebna ocena moralne (ne)vrednosti obsojenega notarja glede na vrsto in način (okoliščine) izvedbe kaznivega dejanja.
Opravljanje tekočih poslov s področja urejanja kadrovskih vprašanj, kot so imenovanja in razrešitve, pri katerih je kot odločujoča lastnost predpisana nekaznovanost, strokovnost in delovne izkušnje (ne pa politična primernost), ne predstavlja ovire za nadaljnje redno opravljanje dela vlade in ministrov, saj gre za pristojnost ministrstva za nemoteno in kontinuirano delovanje področja, za katerega je odgovorno (do izvolitve novega predsednika vlade oziroma do imenovanja novih ministrov). V konkretnem primeru je šlo za dokončanje upravnega postopka, ki je bil že v teku in za izdajo izpodbijane odločbe o razrešitvi notarja kot zaključku tega postopka, kar zapade pod pojem „tekočih poslov“.