ukrep urbanističnega inšpektorja - nedovoljen poseg v prostor
Ker med strankama ni sporno, da tožnik za poseg v prostor nima ustreznega dovoljenja, je ukrep urbanističnega inšpektorja, izdan na podlagi 73. člena ZUN, zakonit. V zadevi ni pomembno, če organ, ki je pristojen za izdajo takega dovoljenja, ni odločil v zakonitih rokih.
ZSZ člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Ljubljanskih občin člen 4, 6.
notarska dejavnost - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - merila za odmero nadomestila
Notarska dejavnost je na podlagi standardne klasifikacije dejavnosti uvrščena v "druge poslovne storitve", zato je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča utemeljeno odmerjeno glede na število točk, ki jih Odlok o nadomestilu stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin določa za poslovne storitve.
razlaga pogodb - skupen namen pogodbenikov - načelo vestnosti in poštenja - predmet pogodbe - določenost ali določljivost predmeta pogodbe
Pri iskanju skupnega namena se mora predpostavljati, da sopogodbenika določata pogodbene obveznosti v skladu z načelom vestnosti in poštenja. To pa pomeni, da v dvomu ne želita skleniti pogodbe s takšnim predmetom, ki bi za katero od strank glede na okoliščine primera predstavljal nesorazmerno trdo obveznost.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper odločbo višjega sodišča, s katero je delno ugodilo pritožbi zagovornice in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo glede enega od kaznivih dejanj, v odločbi o enotni kazni in odločbi o stroških kazenskega postopka ter v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo. Pogoj za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti po 1. odstavku 420. člena ZKP je namreč pravnomočna sodna odločba in pravnomočno končan kazenski postopek.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - določitev vrednosti spora med postopkom
Pravico do revizije si mora stranka v premoženjskopravnih sporih zagotoviti že s tožbo (drugi odstavek 180. člena ZPP, ki določa, da mora stranka že v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta, če je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet zahtevka pa ni denarni znesek). Ker tožnika v tožbi nista navedla vrednosti spora, niti ne v pozneje spremenjeni tožbi (na petem naroku določena vrednost spora nima procesnih učinkov glede na že navedeno določilo drugega odstavka 180. člena ZPP, medtem ko vrednosti spora po spremenjeni tožbi tožnika sploh nista navedla), ugotavlja revizijsko sodišče, da vrednost spora v tej zadevi ni bila določena.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zmotno ugotovitev dejanskega stanja zagovornik uveljavlja tudi z navedbami, da ni podana obsojenčeva krivda oziroma njegov naklep, saj zagovornik pri tem ne izhaja iz pravnomočno ugotovljenega dejanskega stanja, kot bi moral, če bi želel uveljavljati, da je pravni zaključek sodišča o obsojenčevi krivdi napačen, da obsojenec kaznivega dejanja ni storil s krivdno obliko naklepa in zato tudi ni kazensko odgovoren (kršitev kazenskega zakona iz 2. točke 372. člena ZKP).
Če je sklenjen nov dogovor o stikih, ki je nadomestil prejšnjega, prejšnji dogovor ne more biti več izvršilni naslov za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe.
pogodba o delu - vrednost izvršenih del - plačilo pogodbene cene - obseg izvršenih del - dodatna dela - kvaliteta izvedenih del - zmanjšanje pogodbene cene
Ker sta se stranki dogovorili o poslu "na počez", kar je bila vseskozi tožnikova trditev in ki sta jo nižji sodišči sprejeli, je pravilno njuno stališče, da je potrebno vse sporne okolnosti, ki zadevajo vrednost opravljenih del, vrednost neizvedenih del, nekvaliteto in drugo, ocenjevati po istih vrednostnih kriterijih.
Samo ugovor, da je do prenehanja delovnega razmerja prišlo zaradi šikaniranja, ne more zadoščati za priznanje pravic po ZPKri. Ker je šele 29.3.2001 stopil v veljavo Zakon o poplačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, prej o odškodnini ni bilo možno odločiti.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po določbi 1. odstavka 424. člena ZKP se sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi. To lahko stori le, če so v zahtevi določno navedeni razlogi, ki jih je mogoče uveljavljati zoper pravnomočno sodbo (1. odstavek 420. člena ZKP) in če zahteva vsebuje tudi obrazložitev teh razlogov.
povrnitev negmotne škode - odgovornost delodajalca - nesreča na delu ali v zvezi z delom
Temeljna predpostavka za odgovornost delodajalca po 170. členu ZOR je poleg ugotovitev elementov civilnega delikta (kot so škoda, njen nastanek zaradi nedopustnega ravnanja, obstoj vzročne zveze med škodo in nedopustnim ravnanjem ter obstoj odgovornosti), da je delavec (v tem primeru prvi toženec) povzročil obravnavano škodo pri delu ali v zvezi z delom (pri drugi toženki). Okolnosti o nastanku škode predstavljajo dejansko vprašanje.
Zahtevek iz neupravičene pridobitve ima neupravičeno osiromašeni zoper pridobitelja le v primeru, da je prehod premoženja (dajatev ali storitev) koristen osebno za pridobitelja. To izhaja iz tretjega odstavka 210. člena ZOR. Če pridobitelj iz kakšnega razloga od prehoda premoženja nima koristi (četudi bi jo kdo drug na mestu pridobitelja sicer imel), potem zahtevek zoper pridobitelja ni utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21901
KZ člen 95, 97, 97/3.ZKP člen 96, 96/1, 420, 420/2.
odvzem premoženjske koristi - stroški kazenskega postopka v zavrnilni sodbi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker oškodovanec v kazenskem postopku ni uveljavljal premoženjskopravnega zahtevka, je sodišče pravilno izreklo odvzem premoženjske koristi obdolženki, ki je bila s kaznivim dejanjem okoriščena za določen znesek (95. člen KZ).
Za odločitev o odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, je premoženjsko stanje storilca pravno irelevantna okoliščina.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - stroški kazenskega postopka - obsodilna sodba - stroški oškodovanca kot tožilca
S tem ko je sodišče iz opisa kaznivega dejanja izpustilo nekatere okoliščine, ki so predstavljale znake kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, dejanje pa je pravilno kvalificiralo kot kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ni kršilo objektivne identitete med obtožbo in sodbo (354. člen ZKP).
Ker je sodišče obsojenca spoznalo za krivega, mu je utemeljeno naložilo, da mora plačati tudi potrebne izdatke oškodovanca kot tožilca ter nagrado in potrebne izdatke njegovih pooblaščencev (1. odstavek 95. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik skuša prikazati kršitev kazenskega zakona in bistveno kršitev določb kazenskega postopka s svojo oceno izvedenih dokazov, torej drugače, kot so bili dokazi ocenjeni v pravnomočni sodbi, s čimer uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZSZ člen 61. Odlok o nadomestilu stavbnega zemljišča Mestne občine Ljubljana člen 6, 9, 9/2.
notarska dejavnost - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - merila za določitev nadomestila - kriterij izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka
Opravljanje notarske dejavnosti ni mogoče vrednotiti po kriteriju izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka, ker se ta kriterij nanaša le na gospodarsko dejavnost, notarska dejavnost pa ni gospodarska dejavnost.
vložitev tožbe - stranka v postopku - aktivna legitimacija
ZUS aktivne tožbene legitimacije ne veže samo na stranke v upravnem postopku, pač pa jo priznava tudi osebi, ki sicer v upravnem postopku ni sodelovala, pa izdani akt posega v njene pravice ali pravne koristi. Če se v skladu z določbo 2. odstavka 54. člena ZUP/86 upravni postopek nadaljuje po smrti vlagatelja zahteve, ima njegov pravni naslednik legitimacijo za vložitev tožbe po ZUS, četudi ni sodeloval v upravnem postopku in mu odločba upravnega organa ni bila vročena.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
S tem ko zagovornica ponuja drugačno presojo okoliščin, pomembnih pri odmeri in izbiri kazni, po vsebini ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona, marveč pravnomočno obsodbo izpodbija zaradi odločbe o kazni. Na tej podlagi pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.