ZTPDR člen 62, 62/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - kršitev delovnih obveznosti
Po določbi drugega odstavka 9. člena Konvencije MOD št. 158, je dokazno breme, da obstoji resen razlog za prenehanje delovnega razmerja, ki izhaja iz obnašanja delavca, na delodajalcu. Kršitev delovnih obveznosti je lahko razlog za prenehanje delovnega razmerja, vendar jo mora delodajalec dokazati in ne samo zatrjevati.
izbira kandidata - varstvo pravic neizbranega kandidata - postopek izbire
Sodišče mora za presojo pravilnosti in zakonitosti razpisanega postopka ugotoviti in presoditi vsa odločilna dejstva, saj gre tudi za varstvo ene od ustavnih pravic. Ugotoviti mora, ali ni šlo za poskus izigravanja predpisov s tem, da se na razpis ne izbere nihče od prijavljenih kandidatov, zaposli pa se na razpisanem delovnem mestu nekoga, ki se na razpis sploh ni prijavil. V takem primeru namreč ni mogoče govoriti o enakih pogojih za zaposlitev na prostem delovnem mestu za vse kandidate.
Določba prvega odstavka 35. člena ZDR (1990), v povezavi s 36.a členom ZDR (1990) pomeni, da je prenehanje delovnega razmerja le skrajna možnost, skrajni ukrep, ki pride v poštev šele in samo, kolikor presežnemu delavcu ni mogoče na noben drug način zagotoviti zaposlitve.
Delavec je zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela lahko razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim.
brezposelnost obrtnice - pravica do denarnega nadomestila - odjava obratovalnice
Samo v primeru, če bi bilo finančno stanje obrtnice takšno, da v daljšem časovnem obdobju ne bi bila sposobna plačevati dospelih obveznosti, ali da bi bile te obveznosti večje od njenega premoženja - da bi bila torej prezadolžena - bi bil podan objektivni razlog za odjavo obratovalnice. Šele tak razlog bi lahko pomenil nastop zavarovalnega primera iz 3. odstavka 1. člena ZZZPB za uveljavljanje pravice tožnice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
Ker ni bilo dokazano, da bi tožnik storil očitane kršitve, oziroma, da bi njegovo ravnanje imelo znake očitanih hujših kršitev, tožena stranka ni imela ne dejanske ne pravne podlage za ugotovitev njegove disciplinske odgovornosti in za izrek disciplinskega ukrepa.
Od kdaj pripada tožniku pravica do ponovno odmerjene pokojnine, temelji na določbi petega odstavka 185. člena ZPIZ, ki določa, da gre taka pravica zavarovancu od prvega dne po vložitvi zahteve in največ še šest mesecev za nazaj.
Prokura opravičuje prokurista za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno pristojnost družbe, razen za odsvajanje in obremenjevanje nepremičnin (35. člen ZGD). Zato je prokurist lahko podjetje (podjetnika) samostojno zastopal in ni možno ugotoviti, da toženi stranki zaradi opustitve vročanja podjetniku osebno ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da ne gre za kaznivo dejanje grdega ravnanja po 1. odstavku 146. člena KZ, ki se preganja po uradni dolžnosti, temveč za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo (razžalitev po 1. odstavku 169. člena KZ), bi moralo glede na določilo 1. točke 1. odstavka 352. člena ZKP formalno odločiti o obtožbi okrožnega državnega tožilca. Ker tega ni storilo, je Vrhovno sodišče deloma ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in je drugostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je obtožni predlog okrožnega državnega tožilca, ki je obsojencu očital kaznivo dejanje grdega ravnanja po 1. odstavku 146. člena KZ, na podlagi 1. točke 1. odstavka 352. člena ZKP zavrglo.
Strinjanje z nižjo odpravnino v pogovoru, ki ni bil ne zapisan, niti zabeležen, ne pomeni odpovedi pravici, saj mora biti ta, kot pravilno ugotavlja nižje sodišče, jasna, nedvoumna in predvsem izrecna.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pripor - ponovitvena nevarnost
S tem ko sodišče pri odločanju o podaljšanju pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti ni upoštevalo le teže storjenega kaznivega dejanja, temveč so bile upoštevane tudi osebne lastnosti obtoženca, prav tako pa tudi njegovo prejšnje življenje, kar vse je podrobno obrazloženo v izpodbijanih sklepih, je ravnalo v skladu s 3. točko 1. odstavka 201. člena ZKP.
posebne operativne metode in sredstva - izzvana kriminalna dejavnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na določbo 3. odstavka 155. člena ZKP tajni sodelavci policije ne smejo napeljevati k storitvi kaznivih dejanj. Kdaj se lahko govori o napeljevanju, pa je dejansko vprašanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik med ostalim z navedbo, da mesto trčenja ni zanesljivo ugotovljeno, uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21818
EKČP člen 6, 6/3-d.URS člen 29, 29-3.ZKP člen 18, 18/1, 167, 167/2, 178, 178/5, 248, 340, 340/1-1, 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-4, 420, 420/2.KZ člen 196.
pravica do poštenega sojenja - izvajanje dokazov - načelo neposrednosti - glavna obravnava - branje zapisnikov o izpovedbah prič - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljeni dokazi - domneva nedolžnosti - izvedenstvo - tuj izvedenec - kršitev kazenskega zakona - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Po odločbi senata se smejo zapisniki o izpovedbah prič med ostalim prebrati, če zaslišane osebe iz tehtnih razlogov ne morejo priti ali zelo težko pridejo k sodišču (1. točka 1. odstavka 340. člena ZKP). Te določbe predstavljajo izjemo, ki jo narekujejo neizogibni objektivni razlogi, kljub temu pa mora imeti obramba zadostno možnost, da izpodbija obremenilne izpovedbe in da zaslišuje osebe, ki so takšne izpovedbe dale.
Ker obsojenec z utemeljitvijo dokaznih predlogov ni izkazal dovolj visoke stopnje verjetnosti, da bi predlagani dokazi lahko vplivali na drugačno presojo odločilnih dejstev, povezanih z zatrjevano okoliščino, sodišče z zavrnitvijo dokazov ni kršilo obsojenčeve pravice obrambe, ki bi vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe (2. odstavek 371. člena ZKP).
V Zakonu o kazenskem postopku ni nobenih ovir, ki bi preprečevale sodišču, da upošteva mnenje angleške izvedenke kot dokaz in njegovo vrednost ter verodostojnost oceni tako kot vse druge dokaze. Če je sodišče presodilo, da je na podlagi tega dokaza dejstvo, da je šlo za heroin, izkazano, ni bilo potrebe po odreditvi izvedenca.
Pri kaznivem dejanju neupravičene proizvodnje in prometa z mamili (1. odstavek 196. člena KZ) je izvršitveno dejanje določeno z nedovršnimi glagoli (kdor ... proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja na prodaj, zaradi prodaje kupuje, hrani ali prenaša, posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v promet ...). Če so zakonski znaki kaznivega dejanja opisani na takšen način, praviloma ni izključena kaznivost tudi enkratne storitve, vendar pa gre v primerih, ko se zaporedoma zvrstijo takšne protipravne dejavnosti, le za eno in ne več kaznivih dejanj ne glede na njihovo časovno in krajevno nepovezanost.
disciplinska odgovornost študenta - disciplinski postopek - kršitev pravil postopka - enakopravno obravnavanje strank v postopku - vabila
Tudi v disciplinskih postopkih, ki jih vodijo disciplinski organi visokošolskih zavodov, morajo biti spoštovana procesna pravila, ki zagotavljajo enakopravno obravnavanje strank v postopku.
ukrep urbanističnega inšpektorja - stranka v postopku
V inšpekcijskem postopku je stranka v postopku le investitor nedovoljenega posega, ne pa tudi tisti, ki je podal prijavo inšpektorju. Zato tožeči stranki skladu z določbo 139. člena ZUP/86 ni mogoče priznati lastnosti stranke.
ukrep inšpektorja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami - redno vzdrževanje zaklonišča
Ker se zaščitna funkcija zgrajenega zaklonišča ne sme spreminjati brez soglasja pristojnega upravnega organa, je dolžnost lastnika, da zaklonišče redno vzdržuje tako, da služi svojemu namenu.
URS člen 29, 29-1.ZKP člen 128, 128/5, 371, 371/1-8, 420, 420/2, 421, 421/3, 445, 445/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev dopolnitve zahteve - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljeni dokazi - prepoznava po fotografiji - pregled spisov - skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - obvestilo strankam o seji senata
Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko dopolni le v trimesečnem roku, določenem v 3. odstavku 421. člena ZKP.
Z navedbo, da mu ni bil omogočen vpogled v kazenski spis zaradi priprave pritožbe oziroma njene dopolnitve, obsojenec dejansko očita sodišču kršitev pravice obrambe. Pravica do pregledovanja spisa je namreč povezana z obdolženčevo pripravo obrambe (1. alinea 29. člena Ustave Republike Slovenije). To kršitev pa je mogoče uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti le, če je vplivala na zakonitost sodbe, kar mora vložnik v zahtevi tudi utemeljiti.
ZUN člen 54, 54/1. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta obrtno-skladišče cone ob Markišavski cesti v Murski Soboti za območje med Lendavsko in Noršinsko ulico ter Puconskim potokom člen 2, 4, 6.
lokacijsko dovoljenje - sprememba namembnosti poslovnega prostora
Preureditev prostorov v gostinski lokal ni v skladu z ZN, če ta na območju posega ne dovoljuje gostinske dejavnosti.