postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - obvestilo otroku o postopku - odločitev o dodelitvi otroka zaradi vzgoje in preživljanje
Po določbi prvega odstavka 410. člena ZPP mora sodišče, kadar odloča o vzgoji in varstvu otrok, otroka, ki je že dopolnil 10 let in je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, obvestiti o uvedbi postopka in o njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje. V navedeni zakonski določbi je predpisano, da mora biti to obvestilo opravljeno na primeren način, pri čemer je izvedba prepuščena tudi posredovanju centra za socialno delo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21703
KZ člen 11.ZKP člen 420, 420/2.
silobran - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V primerih, ko se dvoje ali več oseb odloči za medsebojni spopad, se praviloma nihče od njih ne more sklicevati na silobran. Vsak od udeležencev spopada je namreč v razmerju do drugega oziroma drugih napadalec in v taki situaciji njegova ravnanja niso zavestno usmerjena k temu, da se brani.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 370, 370/3, 377.ZOR člen 189.
dovoljenost revizije - kumulacija zahtevkov - vrednost spornega predmeta - odškodnina zaradi neupravičenega pripora - nepremoženjska in premoženjska škoda - zavrženje revizije
Tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo in njegov zahtevek za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo imata različno dejansko in pravno podlago. Zato se v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določi vrednost spornega predmeta po vrednosti vsakega od teh zahtevkov posebej. Revizija glede nepremoženjske škode izpodbija zavrnitev tožbenega zahtevka in pritožbe glede zneska 346.000 SIT. Zato v tem delu ni dovoljena.
Do zavrnitve dela tožbenega zahtevka za povrnitev premoženjske škode je prišlo na podlagi dejanske ugotovitve o gostoti tožnikove zaposlitve v Nemčiji. Ker take dejanske ugotovitve z revizijo ni mogoče izpodbijati, tožnik neutemeljeno očita sodiščema zmotno uporabo materialnega prava.
Čeprav toženka pri odplačevanju kredita za pridobitev skupnega, v zakonu pridobljenega premoženja, neposredno ni sodelovala, je posredno pri pridobitvi tega premoženja z gospodinjstvom in skrbjo za otroke razbremenila tožnika in s tem lahko pridobila stvarnopravno upravičenje.
ZIL člen 18, 19, 19/1-7, 20, 22.ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3, 371, 378, 384.
industrijska lastnina - varstvo blagovno storitvene znamke - znak sestavljen iz besed ali črk - zmota pri povprečnem potrošniku
Kadar je znak sestavljen iz besed, njegovo varstvo obsega (znamka varuje) ravno te besede, ne glede na to, na kakšen način so te besede izražene, izrecno tudi ne glede na to, v kakšni pisavi, barvi ali v drugem načinu so izražene. Drugo vprašanje pa je, ali je mogoče z znamko kot znak zavarovati tudi sam način, na katerega je beseda izražena, na primer barvo ali posebno pisavo.
Tožniki so v reviziji označili, da je v tej fazi postopka sporen znesek 2.7200.000 SIT. Pri tem so sešteli sporne zneske vseh treh tožnikov, kar pa je napačno. Poškodbe in z njimi povezane nepremoženjske škode vsakega od tožnikov so različne. Ker njihovi zahtevki temeljijo na različni dejanski podlagi, je po drugem odstavku 41. člena ZPP treba upoštevati vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej.
Prisoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
hišna preiskava - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zagovor kot dokaz - načelo materialne resnice - zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
Navedba v zahtevi za varstvo zakonitosti, da je sodišče druge stopnje kršilo pravico obsojenca do obrambe, saj da se je odločilo na podlagi dejanskega stanja, ki ni bilo preverjeno z dokazi, teh pa da ni preverjalo zato, ker je dokazne predloge obsojenca zavrnilo, je nekonkretizirana, zato njene utemeljenosti sploh ni mogoče preizkusiti. Vložnica bi morala natančno povedati, katere dokaze je sodišče zavrnilo in zakaj ocenjuje, da je z zavrnitvijo teh dokaznih predlogov kršilo obsojenčevo pravico do obrambe ter da je to vplivalo na zakonitost sodbe.
Obtoženčev zagovor v kazenskem postopku je dokaz in je tako kot vsak drug predmet proste dokazne presoje.
Vložnika zahteve za varstvo zakonitosti s svojimi navedbami ponujata drugačno presojo okoliščin, pomembnih pri odmeri in izbiri vrste kazenske sankcije, s čimer pa ne uveljavljata kršitve kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP.
Rok za izdajo odločbe, ki ga določa CZ v točki c 1. odstavka 154. člena, je instrukcijski rok in prekoračitev tega roka ne pomeni, da upravni organ po prekoračitvi tega roka ne more izdati upravne odločbe.
ZIZ člen 15, 34, 34/3, 35. ZIZ-A člen 122.ZPP člen 17, 17/3.
spor o pristojnosti - izvršba - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - krajevna pristojnost
Gre za takoimenovano naknadno kumulacijo izvršilnih sredstev, torej tako, ko upnik po izdaji sklepa o izvršbi predlaga novo izvršilno sredstvo. V taki situaciji se je v sodni praksi že uveljavilo stališče, da ostane krajevna pristojnost nespremenjena. Stališče temelji na razlagi 35. člena, tretjega odstavka 34. člena in 15.
člena ZIZ v povezavi s 17. členom ZPP. Po zadnji navedeni zakonski določbi ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe (oziroma predloga za izvršbo) pristojno še naprej tudi v primeru, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - sprememba naturalnega preživljanja v dosmrtno denarno rento - razveza pogodbe
Pri odločanju med razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju in njeno spremembo iz dolžnosti naturalnega preživljanja v dosmrtno denarno rento ima sprememba pogodbe prednost, če strankama objektivno bolj ustreza kot razveza pogodbe. Ker gre za občasne dajatve, ki se plačujejo vnaprej, je mogoče preužitek v denarni obliki (denarno rento) zahtevati le od vložitve tožbe dalje oziroma od vložitve takšnega zahtevka dalje.
ZKP člen 362, 362/1, 368, 368/1, 420, 420/2, 424, 424/1.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravni pouk o pravici do pritožbe - pravnomočnost - zapisnik o glavni obravnavi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Obsojenčeva zatrjevanja v besedi po 4. odstavku 349. člena ZKP, da se čuti nedolžnega in da se bo zoper obsodilno sodbo pritožil, ni mogoče šteti kot napovedi pritožbe, saj je izjavo podal ne le pred razglasitvijo sodbe, ampak tudi pred njenim izrekom. Najave pritožbe za primer neugodne sodbe pred njenim izrekom ni mogoče šteti kot napovedi pritožbe.
Z navedbami v zahtevi, da je obsojenec po razglasitvi sodbe podal izjavo, da se bo pritožil, vendar da je sodnik ni zabeležil v zapisniku o glavni obravnavi, vložnik izpodbija glede obstoja tega procesno relevantnega dejstva ugotovljeno dejansko stanje. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 2. odstavku 420. člena ZKP pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
povzročitev škode - odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival - ugriz psa - nevarna stvar - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Srečanje s priklenjenim psom v danih okoliščinah ne pomeni večje nevarnosti nastanka škode, saj situacija, ki se je tožniku zdela nevarna, dejansko ni predstavljala večje nevarnosti od povprečne. Tožnik, ki je imel druge možnosti umika pred psom, pa je ob srečanju s psom reagiral tako, da je odskočil čez ograjo in se pri tem poškodoval, je izbral pretiran in nevaren način umika pred psom.
Njegova zmotna ocena situacije in neprevidno ravnanje predstavljata njegov krivdni prispevek k nastanku njegove škode.
SZ člen 147, 147/1, 149. ZSR člen 4, 4/2, 4/2-2, 58, 58/3, 58/3-5, 64, 64/1.
sklenitev najemne pogodbe - podnajemna pogodba - stanovanje oddano podstanovalcu - prenehanje stanovanjskega razmerja - pravice imetnika stanovanjske pravice - pravica najemnika do odkupa stanovanja po SZ - pojem neuporabe stanovanja - odhod imetnika stanovanjske pravice v dom za ostarele občane
Pravni zaključek, da je bila M.R. na dan uveljavitve SZ, bivajoča v domu za ostarele, še vedno imetnica stanovanjske pravice na svojem stanovanju, pomeni, da je bila podana okoliščina iz 3. odstavka 58. člena ZSR, zaradi česar tožnica kot podnajemnica nima nobene pravice iz 149. člena SZ.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - navedba razlogov reviziji - prepis zakonskega besedila iz člena 339/2-14 ZPP - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Prepis (ali le delni prepis, kot v obravnavanem primeru) zakonskega besedila (v obravnavanem primeru dela 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) pomeni uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka brez navedbe razlogov. Glede na določbo 371. člena ZPP pa revizijsko sodišče ni dolžno samo iskati, kje naj bi obstajala morebitna nasprotja, v čem naj bi bile nejasnosti, katere listine naj bi bile v nasprotju z razlogi itd., kar vse se v reviziji brez konkretne opredelitve in utemeljitve le pavšalno zatrjuje.
povrnitev negmotne škode - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - odstranitev vzglavnika v avtomobilu - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
1. Eno temeljnih načel odškodninskega prava je, da mora tudi oškodovanec ravnati tako, da je škoda čim manjša. Vsak mora namreč v prvi vrsti skrbeti tudi za svojo varnost in torej za to, da mu ne nastane škoda. Odškodnine za tisti del škode, ki je posledica oškodovančeve opustitve ukrepov za lastno varnost, ni mogoče naprtiti toženi stranki. Tožnica bi z uporabo tako opremljenega vozila, da bi imelo na voznikovem sedežu ustrezen nameščen vzglavnik, zmanjšala obseg škode. Zato mora tisti del škode, ki je posledica njene opustitve, na podlagi prvega odstavka 192. člena ZOR trpeti sama.
2. Prisoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
povrnitev negmotne škode - telesne bolečine - strah - trajanje sodnega postopka in višina denarne odškodnine - procesne aktivnosti tožnika
Glede na zaplete, do katerih je prihajalo med postopkom predvsem zaradi tožnikovih ravnjanj (spreminjanje zahtevkov, vlaganje obširnih, včasih tudi ne povsem jasnih pripravljalnih vlog, zahteve za izločitev izvedencev in postavitev novih itd.), ni mogoče slediti tožnikovemu predlogu, da mu je treba zaradi "dolgega čakanja na odškodnino" vse odškodninske postavke zvišati.