dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela sodbe - kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Ker je tožnica uveljavljala v tožbi več zahtevkov, ki se opirajo na različno dejansko in pravno podlago, je treba ugotoviti pravico do revizije po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
zastaranje terjatev - začetek teka zastaralnega roka - prevzem dolga - singularni pravni naslednik
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. V obravnavanem primeru je bilo to takrat, ko je bila terjatev upnika proti singularnemu pravnemu predniku ugotovljena s pravnomočno sodbo, saj se je tožena stranka kot prevzemnik dolga tako zavezala z izjavo o prevzemu dolga.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodni izvedence kot stranka v postopku
Prenos pristojnosti zaradi tega, ker je ena od pravdnih strank sodni izvedenec, ne more vplivati na vsebino sojenja v drugi zadevi, ki se obravnava pred sodiščem. Sodni izvedenec je imenovan za območje vse države in lahko sodeluje z vsemi sodniki, samo sodelovanje v postopku pred sodiščem pa ni tehten razlog za to, da ne bi mogel biti v drugem postopku pravdna stranka in da bi to povzročilo realen dvom v pristranosti sojenja.
ukrep urbanističnega inšpektorja - stranka v postopku - vložitev tožbe - predhodni preizkus tožbe
Ker je bila zoper odločbo upravnega organa prve stopnje mogoča pritožba, pritožbe pa tožnica ni vložila, je tako pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožničino tožbo v skladu s 5. točko 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu kot nedovoljeno zavrglo. Iz tožbe pa tudi ni razvidno, da bi imela tožnica pravico sodelovati kot stranka v postopku, oziroma da bi bila z izpodbijano odločbo tožene stranke kršena kakšna tožničina pravica ali na zakon oprta neposredna korist.
ZOR člen 178, 178/1, 178/2, 200, 200/1, 200/2, 203.ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - stopnja krivde - kršitev cestno-prometnih predpisov - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Zaradi neprilagojene hitrosti je toženčevo vozilo zaneslo preko sredine ceste, kjer je čelno trčilo s tožnikovim vozilom. Tožnik pri tem ni reagiral z zaviranjem ali umikom, da bi ublažil nezgodo. V opisanih okoliščinah je pravilna razporeditev odgovornosti na toženca do 90 odstotkov in na tožnika do 10 odstotkov ter ni mogoče slediti tožencu, ki želi neargumentirano pripisati tožniku večji delež krivde.
priče - vplivanje na priče s prepovedanimi sredstvi - nedovoljeni dokazi
Ker policistom ni mogoče očitati vplivanja na izpoved priče z uporabo prepovedanih sredstev, niti sicer kakršnegakoli vplivanja (člen 237 ZKP) na njeno izpoved, tudi hišna preiskava, opravljena na podlagi take izpovedbe, ne predstavlja nezakonitega dokaza oziroma ni podana kršitev iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - priznanje dejstev
Sodišče druge stopnje krši določbo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, če utemeljitev sodne odločbe: - opre na dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotovilo, in če - samo ugotovi sporno dejstvo v nasprotju z listinami, ki jih je prebralo sodišče prve stopnje.
izločitev sodnika - pripor - trajanje pripora - sojenje v razumnem roku
Situacija, ko se sodnik seznani z izjavo, ki jo je bilo treba ob upoštevanju določbe 3. odstavka 83. člena ZKP izločiti iz kazenskega spisa, predstavlja izločitveni razlog iz 6. točke 39. člena ZKP.
Sodelovanje sodnika (predsednika senata) pri odločanju izvenobravnavnega senata o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici, pri katerem se presojajo le zakonski pogoji za nadaljnji obstoj pripornih razlogov, ne predstavlja okoliščine, ki pomeni izključitveni razlog po 4. točki 39. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko se zagovornica ne strinja s podaljšanjem pripora, ker meni, da ni podana niti abstraktna kaj šele konkretna nevarnost, da bi obdolženec ponovil kaznivo dejanje, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče stori absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, če ne navede razlogov (ali če so ti nejasni oziroma protislovni) o odločilnih dejstvih, ki jih sicer v izreku ali obrazložitvi sodbe šteje za ugotovljena. Če pa sodišče posameznih odločilnih ali drugih dejstev sploh ne ugotavlja, takšna pomanjkljivost pomeni nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 202, 202/2, 204a, 204a/3.
pripor - sklep o odreditvi pripora - zaslišanje pred odreditvijo pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Le pri odreditvi ali podaljšanju pripora iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP je treba poleg teže, načina storitve ali okoliščin, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, upoštevati tudi osebne lastnosti obdolženca, njegovo prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih živi.
Po določilu 3. odstavka 204.a člena ZKP se lahko le navzoči obdolženec izjavi o predlogu državnega tožilca za odreditev pripora, ne pa tudi obdolženec, ki je na begu. Ima pa obdolženec, ki je bil prijet na podlagi sklepa o odreditvi pripora, pravico do pritožbe zoper tak sklep, tako kot tudi njegov zagovornik.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče vložiti samo takrat, ko postane sodba pravnomočna glede vseh kaznivih dejanj, za katera teče zoper obtoženca enoten postopek.
upravni postopek - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - bistvena kršitev določb postopka
Po 2. odstavku 245. člena ZUP/86 mora organ druge stopnje v obrazložitvi odločbe presoditi vse pritožbene navedbe. To pomeni, da mora v okviru pritožbenih navedb presoditi zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe in v obrazložitvi jasno navesti, katere pritožbene navedbe šteje za utemeljene in katere ne. Ker je to dejstvo pomembno za odločitev, je z opustitvijo ravnanja po 2.
odstavku 245. člena ZUP/86 podana bistvena kršitev določb postopka.
kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine - obremenjevanje in uničenje okolja in prostora - blanketna norma
Kaznivo dejanje obremenjevanja in uničenja okolja in prostora po 1. odstavku 333. člena KZ je mogoče storiti le s kršitvijo predpisov, ki urejajo varstvo okolja. Opis tega kaznivega dejanja mora zato vsebovati navedbo predpisa s področja varstva okolja ter v zvezi z njim tudi konkretna dejstva in okoliščine, s katerimi se opredeljujejo ravnanja storilca (storitve ali opustitve v zvezi s predpisanimi obveznostmi), ki niso v skladu s temi predpisi, in posledice, ki so nastale zaradi protipredpisnega delovanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21771
ZKP člen 150, 152, 152/1, 420, 420/2.KZ člen 95, 95/1, 96, 96/1, 310, 310/2.
posebne operativne metode in sredstva - razlogi za sum - izzvana kriminalna dejavnost - tajni policijski sodelavec - izvajanje dokazov - posredni dokazi - poročilo o izvajanju tajnega opazovanja - strokovno mnenje Centra za kriminalističnotehnične preiskave - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uradna tajnost - prenehanje varovanja uradne tajnosti v skrajni sili - odvzem premoženjske koristi - kazniva dejanja zoper javni red in mir - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi - velika količina razstreliva
Ker gre pri razlogih za sum za najnižji standard verjetnosti v kazenskem pravu, je informacija organov za notranje zadeve, da S. naprodaj ponuja večjo količino eksploziva skupaj z vžigalno vrvico in detonatorji, zadostovala za odreditev ukrepov po 150. členu ZKP.
Med tajnim policijskim sodelavcem (TPS) in obsojenim je moralo, da je preiskovalni sodnik lahko ugotovil razloge za sum, da je slednji z eno ali več osebami sodeloval pri izvršitvi kaznivih dejanj, priti do stika in pogovora o eksplozivu. Ob tem, ko je do teh kontaktov prišlo, TPS s tem ni nezakonito izvajal ukrepa, za katerega bi morala obstajati odredba preiskovalnega sodnika.
Posredni dokazi, kakršna sta poročilo o ugotovitvah tajnega policijskega sodelavca in poročilo o izvajanju tajnega opazovanja, lahko dejanske ugotovitve le utrjujejo, zaradi njihove manjše procesne vrednosti pa zgolj na njihovi podlagi dejanskega stanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti.
Obsojeni M., če bi ga kot tajnega sodelavca VOMO res vezala uradna tajnost, bi le-to v primeru, ko mu je zaradi kazenskega postopka grozil odvzem osebne svobode, v skladu z načelom skrajne sile lahko prenehal varovati.
Petindvajset kilogramov mešanice vojaških brizantnih razstreliv tudi po dosedanji sodni praksi nedvomno predstavlja veliko količino eksploziva (2. odstavek 310. člena KZ), saj je Vrhovno sodišče kot takšno opredelilo že bistveno manjšo količino eksploziva.
ugotovitev državljanstva - zahteva - preizkus zahteve
Zahteva za izdajo ugotovitvene odločbe o državljanstvu se zavrže, če je bila o taki zahtevi že izdana zavrnilna odločba in se dejansko oz. pravno stanje, na katero se zahteva opira, ni spremenilo.