Formacija ima dvojno funkcijo, ker gre pri njej po eni strani za vojaški akt, akt o organizaciji in vodenju vojske, kar ni predmet presoje v delovnem sporu, na drugi strani pa vsebuje formacija tudi delovnopravne elemente kot vsaka druga sistemizacija delovnih mest (zlasti pogoje za zasedbo delovnih mest in plačilne razrede), in v tem delu jo je obravnavati podobno kot splošne akte drugih delodajalcev.
odškodnina za nesrečo pri delu - odgovornost delodajalca in zavarovalnice - sosporništvo
Povzročitelj škode in zavarovalnica nista enotna temveč navadna sospornika, saj ne gre za isto dejansko in pravno podlago spora in je zoper vsakega od njiju mogoče izdati različno sodbo oziroma sodbo različne vsebine. To pomeni tudi, da odločitev o pritožbi enega sospornika, ne koristi in ne škoduje drugemu sosporniku. Zato uspeh s pritožbo druge tožene stranke, ne more koristiti prvi toženi stranki, ki pritožbe ni vložila.
ZPP člen 5. ZPP (1977) člen 109, 186, 186/1, 194, 194/1, 354, 354/2-7. ZPP (1999) člen 2, 181, 181/3, 183, 315, 339, 339/2-8.URS člen 14, 22.
plačilo razlike v plači - vmesna sodba - ugotovitev o pravni podlagi spora kot predmet vmesnega ugotovitvenega zahtevka
Tako kot z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom oz. samostojno ugotovitveno tožbo ni dopustno zahtevati zgolj ugotovitve (ne)obstoja nekega dejstva, ne morejo biti predmet ugotovitvenega zahtevka posamezne materialnopravne predpostavke pravnega razmerja. Sodišče mora ob ugotovitvi dejstev, pomembnih za razrešitev spora, odločiti, ali se ugotovljeno dejansko stanje ujema z abstraktnim dejanskim stanjem pravne norme ter izreče pravno posledico, ki jo pravna norma predvideva.
URS člen 25.ZKP člen 89, 90, 90/1, 368, 368/1, 368/2.
glavna obravnava - razglasitev sodbe v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje
V primeru, ko sodišče sodi obdolžencu v nenavzočnosti (442. in 307. člen ZKP), pravni pouk, ki mu je bil dan v vabilu za glavno obravnavo (2. odstavek 288. člena in 2. odstavek 439. člena ZKP), sodišča ne odvezuje dolžnosti, da v skladu z določbo 1. odstavka 362. člena ZKP po razglasitvi sodbe obdolženca na primeren način seznani, da je po opravljeni glavni obravnavi izreklo sodbo, ga pouči o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter opozori na posledice, če pritožbe ne bo napovedal.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nedovoljen poseg v prostor
Pomembno je, da je bil obravnavani poseg v prostor izvršen, ne da bi si tožnika kot investitorja pred tem pridobila odločbo o dovolitvi priglašenih del.
Ugotovljene dejanske okoliščine, v katerih si je tožnik s strelom iz pištole povzročil strelno rano na desni goleni, niso predstavljale okoliščin, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot skrajno silo oziroma stisko v smislu drugega odstavka 161. člena ZOR. Nevarnost, ki ogroža povzročitelja škode v okoliščinah iz pravnega pravila drugega odstavka 161. člena ZOR, mora biti ne le objektivna, torej stvarna in resnična, ampak tudi istočasna, torej podana v času storitve dejanja odvračanja nevarnosti, s katerim je škoda povzročena.
dednopravne pogodbe - preužitkarska pogodba - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Predmet preužitkarske pogodbe je določena nepremičnina, ki jo izročevalec izroči v takojšnjo last in posest prevzemniku. Tako pogodbo lahko izročevalec sklene s komerkoli in ne le z določenim sorodnikom. Pogodbenika se lahko s tako pogodbo dogovorita tudi o tem, da bo prevzemnik nudil izročevalcu določeno oskrbo. Po ustaljeni sodni praksi so se take pogodbe razvezovale iz smiselno enakih razlogov kot pogodbe o dosmrtnem preživljanju, če je bila med pogodbenikoma dogovorjena skupnost življenja, pa je skupno življenje postalo nevzdržno. Sporna pogodba izpolnjuje vse predpostavke, ki jih mora vsebovati preužitkarska pogodba. Navedeni pravni razlogi pa hkrati pojasnjujejo tudi, da sporna pogodba ne more predstavljati pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja po 106. in naslednjih členih ZD. Predmet take pogodbe ni le izročitev pač pa tudi razdelitev prednikovega premoženja (in ne le nepremičnin), prednikovi sopogodbeniki so lahko le njegovi potomci, praviloma vsi, in ki hkrati dajejo svoje soglasje k prednikovemu razpolaganju.
Odsotnost omenjenih predpostavk, ki so karakteristične za pogodbe po 106. členu ZD, tako še dodatno potrjujejo pravilnost sklepa, da je sporna pogodba preužitkarska.
Take pogodbe se razvezujejo tako kot pogodbe o dosmrtnem preživljanju, kadar pogodbenika živita skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno (kot določa drugi odstavek 120.
Zahtevek na vrnitev izročenega premoženja - kadar je preužitkarska pogodba razvezana - ima podlago v 132. členu ZOR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21786
KZ člen 25, 311, 311/2.ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - sostorilstvo - subjektivni element - objektivni element - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
To, da je obsojenec neugotovljeni osebi (sostorilcu) vnaprej obljubil, da bo v RS prevzel preko državne meje ilegalno spravljene tujce in jih odpeljal v L., je odločilno prispevalo k temu, da so ostali sostorilci kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odstavku 311. člena KZ izvršili tako, kot nam kaže obravnavan življenjski primer. Ostali sostorilci namreč zagotovo ne bi ponoči preko zelene meje iz Republike Hrvaške v RS spravili 20 državljanov Ljudske republike Kitajske, ne da bi imeli vnaprej zagotovljen prevzem teh ilegalcev na slovenski strani meje in njihov prevoz iz obmejnega pasu v notranjost RS, zato ne drži trditev, da obsojenca ni mogoče šteti za sostorilca, ker ni podan objektivni pogoj sostorilstva.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izločitev sodnika
Pri ugotavljanju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP mora sodišče ugotoviti obstoj najmanj ene objektivne okoliščine, ki se nanaša na kaznivo(a)
dejanje(a) in najmanj eno subjektivne narave, ki zadeva storilca, ki v medsebojni povezavi kažeta na realno nevarnost, da bo obdolženec v kateri od naštetih oblik znova storil kaznivo dejanje.
Napačno je stališče, da obstaja pri sodnici izključitveni razlog po 5. točki 39. člena ZKP, ker je sodelovala kot sodnica poročevalka, ko je sodišče druge stopnje odločalo o pritožbah zoper sodbo prvostopenjskega sodišča in ko je sodbo deloma razveljavilo, po 7. odstavku 392. člena ZKP zoper obtoženca podaljšalo pripor.
povrnitev škode - odmera negmotne škode - sprememba enotne sodne prakse - deljena odgovornost - sokrivda potnika - vožnja z mladoletnim voznikom brez izpita - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Ker je bilo ugotovljeno, da se je tožnik vozil z mladoletnim voznikom, ki še ni imel opravljenega vozniškega izpita, je tudi sam tvegal s tako vožnjo. Zato je tudi po oceni revizijskega sodišča deloma soodgovoren za nastalo škodo in ta delež zaradi obravnavanih okoliščin ne more biti nižji od 15 %.
ZD člen 59, 64, 64/1.ZPP člen 7, 7/2, 8, 226, 226/3, 339.
oporočna sposobnost - veljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - obličnost - dedovanje na podlagi oporoke - lastnoročen podpis zapustnika - parafiranje oporoke
Parafa je značilno skrajšan podpis. Tak podpis tudi po presoji revizijskega sodišča, v določenih okoliščinah, izpolnjuje zahtevo o lastnoročnem podpisu oporočitelja. V konkretni zadevi so izvedenec grafološke stroke in obe sodišči ugotovili, da je imel oporočitelj tak poklic, da se je moral vsakodnevno večkrat podpisati. Svoj podpis je tako skrajšal v parafo in se tako podpisal tudi na oporoko. Da je bil to njegov običajen način podpisovanja, izhaja še iz primerjalnega gradiva, ki sta ga izvedencu predložili obe pravdni stranki. Ob takih ugotovitvah ni mogoče pritrditi stališču, da oporočiteljeva parafa na oporoki ne izpolnjuje zahteve, da se mora oporočitelj na oporoko lastnoročno podpisati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Trditev, da je nezdružljivo, da sodišče v pravdnem postopku po tožbi na ugotovitev ničnosti vpisa odloča o pravilnosti svojega dela pri vpisu v sodni register, ne predstavlja "drugega tehtnega razloga" za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Ker je bilo ugotovljeno, da sporna pogodba ne predstavlja neodplačnega razpolaganja, niti ne, da bi drugi toženec vedel ali mogel vedeti za oškodovalno namero prvega toženca, niso bile izpolnjene predpisane predpostavke iz drugega odstavka 281. člena ZOR, da se posel lahko izpodbije.
Ker toženci izostanku ocene naknadno uveljavljenega primarnega tožbenega zahtevka za ukinitev služnosti niso ugovarjali in ker tudi sami niso ocenili vrednosti svojega nasprotnega tožbenega zahtevka za ugotovitev obsega služnosti, revizija ni dovoljena.
ZPPSL člen 125, 125/1.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 374, 374/1, 377, 380, 380/2.
vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - pravno mnenje - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - dovoljenost revizije v gospodarskem sporu - verižna kompenzacija - vnaprejšnja izpolnitev bodočega stečajnega dolžnika
Vnaprejšnja izpolnitev bodočega stečajnega dolžnika sicer vpliva na sestavo stečajne mase, ne vpliva pa na njen obseg in zato ne povzroči zmanjšanega poplačila stečajnih upnikov. Pravna dejanja, pri katerih je bodoči stečajni dolžnik izpolnil vnaprej, zato niso izpodbojna.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez izdane odločbe
Ker tožnik kot investitor za postavitev lesene lope ni imel odločbe o dovolitvi priglašenih del, je tako izpolnjen pogoj za izrek ukrepa urbanističnega inšpektorja na podlagi 1. odstavka 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - opredelitev razlogov za delegacija pristojnosti - predlog za izločitev sodišča
Prenos pristojnosti je povsem drugačen pravni institut od instituta izločitve določenega sodnika ali sodnikov in nikdar sodišča kot takega. Izločitve sodišča Zakon o pravdnem postopku ne pozna.